Ljubljana, 5. marec 2010 - Danes je na nadaljevanju 14. redne seje DZ RS poslanec SLS Franc Pukšič predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o pokrajinah, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

Res je, da bi verjetno bil ta parlament še bolj prazen danes, če ga ne bi zapolnjevali kolegi poslanci župani, ker procentualno gledano nas je vedno največ v Državnem zboru RS. No, in če boste še te nagnali ven, potem bo res prazen parlament. Ampak začnimo s predlogom Zakona o pokrajinah. Gospod minister je prišel pred nekaj trenutki pred to govornico in je povedal, da tega skrpucala Vlada RS ne podpira.

Spoštovane kolegice in kolegi, mi pa le pričakujemo od vlade, da bo prišla pred parlament in slovensko javnost in bo povedala, kaj ona podpira, kaj ona želi, vendar ne s tremi, štirimi retoričnimi stavki, ampak s konkretnimi dejanji. Res pa je, če že hočeš o nečem eksaktno govoriti, dati na papir, potem najmanj, kar že moraš narediti, moraš znotraj svoje ljubljene koalicije to uskladiti, saj tvoja ljubljena koalicija ti mora to podpirati.

Ta vladna koalicija nima niti enega samcatega predloga, nima ga, pa ne zato, ker ga ne bi znala narediti, ampak zato, ker ima vsaka od štirih koalicijskih strank svoj pogled na ustanavljanje pokrajin. Skratka, nimajo niti usklajenega koalicijskega predloga. Podpirajo velike pokrajine. Torej, velike države, velike pokrajine, potem bi lahko rekli, da bi pravzaprav bila ena od najuspešnejših držav na tej zemeljski obli ena izmed največjih, to je Kitajska. In vse takšne male državice, med njimi je tudi Slovenija, pravzaprav ne bi imele kaj iskati. Potem bi lahko rekli, da so velike občine najuspešnejše, in manjše občine, kot je občina mojega prijatelja Gumzarja, ne bi imele tukaj kaj iskati. Je pa definitivno ena izmed najboljših med slovenskimi občinami.

Torej, velike pokrajine - to ni nič! Treba je povedati, koliko in možnosti od treh do 15 je gradiva kolikor hočete, vendar najprej se morate zmeniti znotraj koalicije in potem priti pred opozicijo in poskušati to z opozicijo uskladiti. Vendar, ker se niti znotraj koalicije ne uskladite, ne morete uskladiti, ste prišli v tisto fazo, slovenski kmet bi rekel "obujanje crknjenega konja", kot smo bili leta 1999, ko je bil predlog o koroški pokrajini, ko je bil leta 2000 predlog o Posavju, ko je bil leta 2000 predlog o Beli krajini, kot je bil leta 2000 predlog o Severno Primorski pokrajini, potem Zakon o pokrajinah, potem leta 2000 pokrajinske spodbude Podravja, potem zgornje Savinjske-Šaleške in tako dalje.

Skratka to ni to, kar bi pravzaprav moralo biti. No, in kaj se je zgodilo? Zgodilo se je, da je bila v strategiji Republike Slovenije za vključevanje v Evropsko unijo kot usmeritev in ukrep politike iz sredstev predvidena vzpostavitev pokrajin kot vmesne ravni teritorialne upravne organiziranosti, ki bi lahko delovala kot partner evropskim strukturnim skladom ter v čezmejnem regionalnem sodelovanju in poudarjeno, da je regionalizacija nujna podlaga za hitrejši, boljši in uravnotežen Slovenije. Od kdaj je lahko prišla ta zakonodaja v pogon? Najprej je bilo treba spremeniti Ustavo RS in od leta 2006 naprej, ko se je spremenila ustava, da pokrajine ne nastanejo od spodaj navzgor, ampak od zgoraj navzdol, se je torej to zgodilo in to tudi naredilo.

Od takrat naprej je vlada, ki je bila za to odgovorna, vse pripravila in to zakonodajo v celoti pripeljala v Državni zbor RS in stvari uskladila z opozicijo.

V Lizbonski strategiji je zapisano, da leta 2010 mora Evropska unija postati najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Ali je? Ali Slovenija temu sledi? Kje smo, se vprašajmo danes? Torej, spodbujanje gospodarske rasti s številčnejšimi in boljšimi delovnimi mesti ter z močnejšo socialno kohezijo. Ali pomenijo ta delovna mesta danes to, kar se dogaja, da delavci delajo tako, kot je bilo rečeno v tako imenovanem v sužnjelastniškem, tako kot so nekoč delali? Ali so to boljša delovna mesta in močnejša socialna kohezija, ko si podjetniki s 50, 70 zaposlenimi ljudmi jemljejo življenja, zato, ker ne vidijo izhoda iz krize, zato, ker neki megalomanski projekti, ki nastanejo brez finančnega pokritja, spravijo ljudi v obup? Zato, ker se jim situacije ne podpišejo in priznajo? Kje smo, se sprašujemo?

V zvezi s tako zapisanimi štirimi programskimi področji bi bilo nujno potrebno, če bi se hotelo temu slediti, da bi si države članice morale prizadevati za okrepitev pospeševanja razvoja ustvarjalnosti in podjetnosti. S spremembo ustave in s pripravo zakonodaje, šest zakonov za ustanovitev pokrajin, je nastavek bil narejen.

Tu piše, da bi države morale poskrbeti za kulturno dediščino in bogastvo, kar bi moralo postati ena središčnih točk gospodarskega razvoja v Evropi. In za Evropo je ključnega pomena vlaganje v človeške vire. V začetku leta 2010, torej po 10 letih Lizbonske strategije, pa govorimo o sužnjelastniškem pristopu in načinu. Govorimo o tragedijah, ki se dogajajo na posameznih gradbiščih. In govorimo o nerazpisani možnosti za koriščenje evropskih sredstev, pa še takrat, ko to vlada naredi, ko lokalne skupnosti prijavijo, prinesejo projekte, pripeljejo v Ljubljano, jim sporočijo, da so jih zaustavili, zato, ker je sama sprejela neko uredbo, ki je ne more izvesti. Kolegice in kolegi, to je enostavno nepojmljivo, tega svet ni videl in tega si človek ne more predstavljati, da se po 10 letih od sprejetja Lizbonske strategije in 9 letih od dopolnitve v Göteborgu dogajajo takšne zadeve.

No, in kaj je le bilo narejenega_ projekt koriščenja evropskih sredstev 2004-2006 je prejšnja vlada maksimalno v celoti izkoristila, v 95 %. Torej, izpogajala se je za novo perspektivo 2007-2013, za plus 2 milijardi, 3 vplačamo, 5 in nekaj pa dobimo. Od tega 4,2 milijarde evrov preko treh operativnih razvojnih programov. In kaj je potrebno, da se do tega pride_ če bi imeli pokrajine, bi tudi razdelitev in koriščenje teh operativnih programov, sem prepričan, danes, v drugi polovici tega obdobja 2007-2013, bili že na koncu razpisanih vseh operativnih programov. Danes pa smo na eni tretjini, in to na tisti tretjini, ko so bili razpisani v obdobju 2007-2008, torej, ko se je vlada zamenjala, pa se to več ni dogajalo oziroma borih 20 %, okoli 300 milijonov evrov. O tem so seveda govorili posebej na eni izmed izrednih sej, s čimer je takrat vlada prišla vehementno, torej, "brez veze je ta seja, mi imamo razpis, 26. februarja je prijava" in tako dalje.

Danes tega 26. februarja več ni. 25. februarja je bil 26. februar razdevičen. Skratka, zakaj? Zaradi tega, ker nimamo pokrajinske zakonodaje. Če bi imeli pokrajinsko zakonodajo, bi to seveda prenesli na popolnoma drug nivo. Jaz sem prepričan, da v kolikor ne bi 1994. leta Državni zbor RS sprejel zakonodaje o lokalni samoupravi, bi na stotine, na tisoče ali pa 10 tisoče ljudi danes, sto tisoče ljudi danes bilo še brez osnovne infrastrukture. Danes pa ta infrastruktura je narejena in to v zahvalo tega, da smo naredili tretji najpomembnejši projekt torej v svoji zgodovini od osamosvojitve, vstopa v Evropsko unijo in seveda lokalne samouprave, torej ustanovitev občin.

Četrti takšen projekt bi bil seveda ustanovitev pokrajin in ustanovitev pokrajin bi Slovenijo zagotovo uvrstila na najvišji zemljevid v Evropi, razvojni, saj smo vendarle, so Slovenke in Slovenci to sposobni narediti. Kaj bi bila dodatna vrednost pokrajin? Samostojno odločanje. O čem? Ja, o svojem razvoju v območju, v katerem živijo. Usklajeno aktiviranje tako domačih razvojnih virov in seveda večanje moči regij kot razvojnih entitet. Razbijanje monopolov in spodbujanje konkurenčnosti na območju pokrajin. Torej, sedaj pa seveda se dogaja to, kot slišimo zadnje mesece, da so torej ne samo ustvarjeni monopoli, da celo te stvari funkcionirajo preko druge tako imenovane paradržave, preko odvetniških pisarn, skratka teh gnusnih zadev, ki se nam dogajajo v tej državi.

Smotrnejša raba javnih sredstev. Veste, ko se pogovarjamo ali pa, ko smo vodili operacije izgradnje osnovnih šol, telovadnic itd., ker so te projekte vodile občine, čeprav je bil v veliki meri večji del, torej državni denar za investicije, so bile bistveno ceneje zgrajene in kvalitetneje zgrajene, kot pa seveda so tiste investicije, ki jih vodi država, pa jih občine sofinancirajo.

Na nivoju pokrajin bi to bilo popolnoma drugače in jaz sem že nekajkrat rekel, da na občinah znamo narediti iz enega evra tri ali štiri, na pokrajinah bi naredili dva ali tri iz državnih sredstev. To pravzaprav vsi veste, s tem se vsi strinjate, tako na eni kot na drugi strani tega parlamenta imamo poslance, župane, ki to enostavno delajo, ki vedo, da je to res. In točno vedo in tudi v svojih nastopih v prejšnjih letih so zagovarjali pokrajine. Vendar ne vem, v čem je bil razlog, da do tega ni prišlo 1. februarja 2008, ko je zmanjkalo štiri ali pet glasov za dvotretjinsko odločanje znotraj parlamenta, torej prisotnih poslancev, da bi ustanovili pokrajine. Lažja in hitrejša realizacija projektov Evropske unije. O tem sem že nekaj govoril in sem seveda prepričan, da bi števec razpisanih sredstev, števec koriščenja in števec zahteve za povračilo evropskih sredstev nazaj v državni proračun bil danes bistveno višji, kot je pa sedaj. Javno vas tukaj sprašujem danes, kdo bo odgovarjal, koliko sredstev iz Evropske skupnosti ne bo izkoriščenih? Kdo bo za to odgovarjal? Ali je predsednik Vlade RS naredil enega od najpomembnejših števcev, ki bi ga moral po mojem imeti v času recesije in krize? Torej, števca, kjer bi kazalo, koliko sredstev prihaja nazaj v proračun iz bruseljske blagajne. Ali si upate to narediti, ali upate to povedati? 560 milijonov evrov, letos, če jih ne počrpamo, jih nikoli več ne bomo. Ker je obdobje 2007-2013 s formulo N+2, N+3 se letos izteka. Drugo leto, skupaj preko milijarde 200 in tako dalje. Skoraj zagotovo glede na pristop, ki ga ima ta vlada in ta koalicija do tega, lahko trdimo, da smo že vsaj milijardo evrov zapravili. Če pa bo prišlo do spreminjanja operativnih programov, do prenosa operativnih programov iz ministrstva SVRL-ja na posamezna ministrstva, tako kot zahtevata Gaspari in Andreja Jerina, potem bo seveda katastrofa še večja. Če si lahko v tej državi ena državna sekretarka privošči, da se zahtevek za povračilo 300 milijonov evrov iz bruseljske blagajne ne vrne, ne vrne v proračun Republike Slovenije in se seveda zato nič ne zgodi, razen vsi tisti, ki smo na to opozarjali, smo grdi in nesramni in to je znotraj problem, to bomo mi znotraj

vlade rešili, ni to vaš notranji problem. To je problem te države.

Kaj dobimo še s pokrajinami? Hitrejše in bolj smotrno odločanje o rabi prostora. Ali potrebujem, kolegice in kolegi, okoli prostora kaj reči? Kaj se dogaja s spremembo prostorskih planov? Kolegi župani vsi dobro vedo, tudi tisti, ki niste župani, veste, kaj se dogaja. Tri, štiri leta ni odgovorov s strani vlade. Sploh ne odreagirajo. Ko sprejmeš določene postopke, ko bi morali v 30, 60 dneh odgovoriti, kasneje ti napišejo, da takrat niso dali smernic in v kolikor jih ne boš sedaj post festum poslušal, ti ne bodo odobrili možnosti spremembe prostorskega plana.

Zapolnitev vrzeli med občinami in državo. Kasneje, ko bodo naloge pokrajin, bom govoril tudi o samih nalogah pokrajin.

Če je to razvojna paradigma te vlade, je prav, da se spomnimo, 3. novembra 2008, ko je za to govornico stal nihče drug kot takratni mandatar za sestavo Borut Pahor, ki ga je predlagal predsednik dr. Danilo Türk. Že v drugi točki je rekel, citiram z magnetograma_ "Želim nadaljevati delo pri pripravi zakonodaje za oblikovanje regij tako, da bo dosežena dvotretjinska večina v tem visokem domu in s tem ustanovitev pokrajin kot instrumenta odpravljanja razvojnih neskladij." Kdo je to rekel? Borut Pahor. Kdo je Borut Pahor? Predsednik Vlade RS. Kaj je govoril za to govornico? Neresnice. Zakaj tega ne izvaja? Ne vemo. Če državljanke in državljani ne vemo, če v koaliciji ne veste, če v opoziciji ne vemo, kaj še dela na tem mestu kot predsednik vlade? Ukvarja se z izhodno strategijo. Če ni temelj izhodne strategije ustanovitev pokrajin?

Poslanke in poslanci vladajoče koalicije, pred vami je zakonodaja. Ne recite, da je ne podpirate. Odrecite se temu, tej demagogiji. Zakonodaja je narejena. Ne potrebujete je sestaviti, ne potrebujete je delati, narejena je. Vstavite samo tisto, kar ste 1. 8. iz opozicije dodatno hoteli v zakonodajo o prenosu in o financiranju. Vstavite to dodatno. Uskladite se znotraj za število pokrajin. Ni pomembno za nas v opoziciji v tem trenutku, ne gledamo na to. Veste, kaj je pomembno?

Da pridete s par amandmaji predstaviti svoj vidik, naredite, in v opoziciji vas bomo podprli, ker ne bomo gledali na to, ali je to dobro za opozicijo ali je to dobro za koalicijo, ne, gre za to, ali je to dobro za to državo. Leta 2010 smo, 10 let po Lizbonski strategiji. Do česa smo pripeljali to državo ali pa do česa ste jo pripeljali v zadnjih dveh letih? Dajmo ustanoviti, zadnji trenutek, da rešimo to državo pred propadom, kakršen grozi Grčiji. Mi v opoziciji, v Slovenski ljudski stranki smo vam pripravljeni pomagati. Naš namen je razvoj in preživetje teh državljank in državljanov naše države. In končno stopite dol s praga, dol z voza, ki ga peljeta Andreja Jerina in Gaspari. Decembra 2008, še vladnih stolov niste zasedli, sta letela v Bruselj, kjer sta jih prepričevala o prenosu operativnih programov. Kdo je po resoluciji, slovenski in evropski, odgovoren za koriščenje operativnih programov, kdo? SVLR, oni še vedeli niso, Ploštajnerjeva še vedela ni za to, pa je bila baje ministrica, pa nič čudnega, če je odstopila, ni čudno. Potem se zgodi novi minister, ki hoče kot tehnik neke stvari vendarle pritisniti in mu je kot strojniku na stotinke neka stvar jasna in eksaktna in se zgodi ponovno Jerina Andreja, ki vzame samo telefon v roke in reče v Bruslju_ "Veste, tisti naši ministri, no ja, saj ne vem, kje so bili, kaj so delali, ampak dobili boste nove zadeve, novo uskladitev." Seveda se mu je skoraj utrgalo in je verjetno po štirinajstih dnevih skoraj opustil ministrstvo. Ampak sam je seveda tudi med drugim rekel, da bo pokrajinska zakonodaja in volitve v pokrajine v letu za lokalne volitve. Minister, za to izjavo ste odgovorni in vaša naloga je, da to sproducirate znotraj svoje koalicije in znotraj svoje vlade in pridete s predlogom pred ta parlament. Ne pa tako, kot ste prišli danes, in reči: "Tega ne podpiramo." Ja, pa povejte, kaj za boga milega podpirate. Kaj? Še več brezposelnih. Danes je števec menda že preskočil 100.000 brezposelnih. Napoved Boruta Pahorja do 120.000 konec leta 2010 se mu bo podrla v naslednjih dveh mesecih in seveda njegova napoved izpred enega leta in štirih mesecev se mu podira, torej kot domina, da je njegov program nadaljevanja že pripravljene zakonodaje za oblikovanje regij. Že pripravljene. Danes pa govorite, da tega ne podpirate. Naredite korak naprej.

V Slovenski ljudski stranki - še enkrat - vam želimo pomagati. Pomagati ne zaradi vas, zaradi državljank in državljanov. Seveda pa ostaja vprašanje, ali ste sposobni to ponudbo tudi sprejeti. Hvala.