Ljubljana, 18. marec 2010 – Danes je na 20. izredni seji Državnega zbora RS poslanec SLS Gvido Kres predstavil mnenje PS SLS glede zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.
Razprave o tako imenovanih izbrisanih so povzročile zaostrenje v političnem ozračju in žalitve razburjajo javnost. Izveden je bil celo referendum leta 2004, na katerem so državljani odločno povedali, da ne sprejemajo zakona, s katerim bi urejali status za nazaj in ne podpirajo izdajanja dopolnilnih odločb za nazaj.
S tem so potrdili mnenje Slovenske ljudske stranke, ki smo v prvi izjavi za javnost dne 28. 3. 2002, torej že pred novo odločbo Ustavnega sodišča, izrazili mnenje, da moramo določiti možnost individualne obravnave in opozorili na nesprejemljivost izdajanja odločb za nazaj, brez ugotavljanja dejanskega stanja o dejanskem bivanju teh oseb v Sloveniji, zaradi česar je bila kasneje Slovenska ljudska stranka celo izgnana iz vlade. In to kljub temu, da smo že takrat ponudili predlog ustavnega zakona, s katerim bi lahko dokončno uredili problematiko, ki zagotovo škodi ugledu pravne države, rešitve v takratnem zakonu pa niso bile skladne s takratnim koalicijskim dogovorom. Status v novi državi, pa naj si gre za stalno prebivališče ali za urejanje državljanstva, bi morali po našem trdnem prepričanju in po mnenju mnogo uglednih pravnikov urejati s predpisom enakega ranga, kot smo to urejali ob osamosvojitvi. Torej, najmanj z ustavnim zakonom oziroma celo s spremembo ustave. Če bi vsi glasni zagovorniki predlagane ureditve resnično želeli urediti to problematiko, bi se dogovorili in sprejeli ustrezen ustavni zakon, ki je v pristojnosti zakonodajalca, torej parlamenta. V novi državi smo veljali vsi, tudi sedanji državljani Republike Slovenije, kot bivši državljani SFRJ, zato je morala nova država zakonsko določiti način in pogoje za vse nove državljane in tujce na ozemlju države. Torej, tu ni mogoče govoriti o nobeni diskriminaciji, za vse je zakon določil pogoje. Tudi pravno in državno kontinuiteto je bilo treba postaviti. Vse od osamosvojitve dalje se je večkrat poskušalo urediti status nekdanjim državljanom SFRJ, ki so praktično postali tujci v novi državi, in ki si kljub temu, da so bili večkrat pozvani, nekateri niso želeli urediti novega statusa v novi državi, ne glede na to, na kakšen način - ali kot tujci ali kot novi državljani.
Bojimo se, in nedopustno je tudi, da bi dovoljenje za bivanje ali celo državljanstvo v naši državi dobili nekdanji agresorji, kar je po našem tudi upravičena skrb. Predlog zakona, ki je bil sprejet letos, sicer predvideva individualne postopke odločanja o dovoljenjih za stalno prebivanje izbrisanim, torej njihovo individualno obravnavo, ki se začne na prošnjo posameznika, hkrati pa predvideva izdajo posebne odločbe, s katero se šteje, da je imel tujec prijavljeno stalno prebivališče tudi za nazaj, to je od izbrisa dalje. To ni v skladu z Zakonom o upravnih postopkih. Skrbi nas, da se želi s tem ustvariti pravni temelj, na podlagi katerega bodo lahko te osebe terjale odškodnine od države. Torej, koalicija naj odkrito pove, da bodo državljani vedeli, kakšne so posledice tega vašega novega zakona. Ta problem je prevelik, da bi se ga lahko rešilo z navadnim zakonom.
Poslanci Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke nismo med podpisniki zahteve za razpis referenduma, ker smo prepričani, da je v tem trenutno potrebno reševati mnogo perečih vprašanj, pomembnih za rešitev gospodarsko, finančne, socialne situacije. Vseskozi smo mnenja, da je treba problem izbrisanih reševati individualno, na podlagi ustavnega zakona in zato pričakujemo, da bodo avtorji zakona z gospo ministrico na čelu odstopili s svojih položajev, če se bo izkazalo, da bodo glavni učinki sprejetega zakona rešeni odškodninski zahtevki. Hvala lepa.