Slovenska kmečka zveza kot predhodnica Slovenske ljudske stranke je kot prva politična stranka po drugi svetovni vojni v Sloveniji zapisala v svojem programskih točkah leta 1988_ »Družina kot temelj razvoja slovenskega naroda, tudi na področju kmetijstva, pomeni osnovo razvoja«. Od ustanovitve SKZ je minilo že mnogo let, stranka, ki je bila vedno zvesta konzervativnim načelom in je vselej spoštovala svoje korenine, je preživela marsikatero preobrazbo. Vendar tudi danes, ko stranki predsedujem kot sedmi predsednik, SLS vzdržuje in krepi svojo programsko tradicijo.
V srcih članov SLS je zapisano, da je družina kot skupnost staršev in otrok najpomembnejša osnovna celica družbe in za človeka najpomembnejše okolje za razvoj, vzgojo in socialno varnost. Tako smo v SLS vedno živeli, in četudi je številka sedem pravljično število, želim to tradicijo vrednot aktivno nadaljevati ter državljanke in državljane Republike Slovenije spomniti na pomen vrednot v današnji družbi in današnjem času, ki ni prav nič lahek.
Prepričan sem, da morajo vrednote ponovno najti ustrezen položaj tako v državni upravi kot v zasebnem sektorju, kmetijstvu, delavstvu, politiki … Slovenke in Slovenci moramo dihati čist in zrak, ne le dejansko, tudi simbolno – zrak, v katerem bosta ostala vera in zaupanje v sočloveka, družino, solidarnost in pravno državo. Za to pa lahko nekaj naredimo tudi sami in vsak pri sebi - z zavedanjem in tudi uresničevanjem vrednot, svojega temelja, ki so nam ga nežno položile v podzavest naše matere v toplem družinskem okolju.
Danes dajemo na preizkušnjo obstoj tradicionalnih družinskih vrednot – temelj slovenskega naroda. Zatorej je treba verjeti v pravljično številko sedem ter vlogo mater in materinstva bistveno bolj izpostaviti na vseh ravneh delovanja slovenske družbe. In pridati tudi čar pravljičnosti, saj ta prinaša toplino, zaupanje in druga pozitivna čustva, ki so v tej nepravljični družbi pozabljena, postavljena v okvire borbe za golo preživetje. Svet in tudi Slovenija se namreč danes v času zaostrenih gospodarskih razmer velikokrat sprašujeta o tem, kaj so vzroki za gospodarsko krizo in – ali ima kaj pri tem tudi kriza vrednot. Zdi se, da je to (samo)spraševanje več kot na mestu.
Vedno večje obremenitve delavcev so sčasoma tradicionalno družinsko življenje in vzgojo otrok v današnjem času dejansko postavile na stranski tir. Zato se na tem mestu prav lahko vprašamo, ali naše matere kot nosilke ne le vzgojnega procesa, pač pa celostnega otrokovega razvoja v družini resnično lahko brez posledic sledijo tempu, ki ga narekuje današnje življenje. Ali si v družbi, v kateri smo, še lahko brez elektronskih medijev predstavljamo, da za »lahko noč« dobimo pravljico, basen ali anekdoto, po katerih se je slovenski narod tudi vpisal v svetovno zgodovino? Ali je realnost, da otroci v plenicah ali na kahljici, klikajo z miško, tipkajo po tipkovnici in strmijo v ekran računalnika ali televizijskega sprejemnika? So se mati in oče ter predvsem družina sposobni dogovoriti o postavljanju meja, česar se morajo naučiti otroci v vsaki generaciji? Smo sposobni soglasja, spoštovanja in solidarnosti v svoji osnovni celici - v družinskem krogu?
Sam sem prepričan, da naučiti se biti soodvisen in povezan je velika vloga mater in družin. Kot tudi naučiti se spoštovati posameznikovo osebnost in ji dovoliti, da diha. Zakaj v SLS poudarjamo besedno zvezo »mater in družina«? V današnji družbi žal, tudi če družina razpade, imajo po podatkih statistike prednost matere pred očeti – torej v ločitvenem postopku je večji odstotek mater, ki dobijo skrbništvo nad otroci. Kaj to pomeni za ženske matere, ki same ostanejo z otroci in ko prevzamejo večinsko ali celotno skrb za otroke, vedo najbolj tiste matere, ki to poznajo in živijo skozi lastno izkušnjo. Pravljicam navkljub smo se dolžni vprašati: ali smo prepričani, da delitve, ki žensko nehote, vendar vztrajno izključujejo iz tekme za dejansko enakovrednost v sodobni družbi, pravzaprav nikoli doslej nismo kot družba uspeli preseči?
Prav zaradi te problematike smo v SLS prepričani, da je na tem področju možno narediti še več. Kajti če že priznamo vlogo matere kot nosilke družinskega življenja, je prav gotovo narobe, da bi se zato vsi ostali od tega procesa oddaljili, in se posvetili drugim stvarem. Kajti ravno s tem, ko si moški »umijemo roke«, ali si vse slikamo v svojem moškem pravljičnem svetu, večji del vzgojnega procesa prepustimo materam. Hote ali nehote. Zavedno ali nezavedno. Čeprav smo prepričani, da smo najboljši očetje na svetu, lahko žal tudi sami pripomoremo k spodbujanju te neenakopravnosti v luči prenašanja bremena odgovornosti za vsakodnevno skrb in vzgojo otroka na naše drage, sicer prav tako zaposlene, soproge.
Kot predsednik Slovenske ljudske stranke sem prepričan, da bi si vsak dober oče moral želeti biti del tega pomembnega procesa – vzpostavljanja odnosov v družini in vzgajanja otrok v skladu z zakoni, ki so nam samim sveti. SLS se bo zato tudi nadalje zavzemala za pozitivno diskriminacijo žensk kot šibkejšega spola, vendar nenadomestljivega člena v verigi življenja. Kakršna koli miselnost, ki ne bo temeljila na zakonih narave in prava, tako na področju zaposlovanja, socialne varnosti in delovnih zahtev, se bo morala vrniti nazaj k osnovam, da bomo zopet občutili čustva, ki vodijo k napredku, razvoju družbe. Ni uspešnega podjetja brez zadovoljnih in življenjsko izpopolnjenih delavcev, ki jih doma čakajo urejene in radostne družinske razmere. To so temeljne vrednote, ki jih moramo negovati in krepiti.
To pa je seveda moč zagotavljati ob osnovni predpostavki zaposljivosti nasploh, kot zaposljivosti, ki v delavcu vidi tudi starša in njegovo družinsko vlogo. Prav zato v SLS spodbujamo še večji poudarek na zaposlovanju z mislijo na družino. V razvitejših državah se takšni sistemi že redno uvajajo, kajti vodi jih drugo načelo, ki je še bolj pomembno. Zadovoljen delavec, ki ni izpostavljen stresu in skrbi za svojo družino, poveča tudi produktivnost in ustvarjalnost svojega dela. Delovni tempo je danes mnogo zahtevnejši kot nekoč, pristnega osebnega stika v družinah pa je vse manj. Vzgojni proces se seli v vrtce in šole, kjer pa navkljub trudu vzgojiteljev in pedagogov ne moremo vzpostaviti enakih optimalnih pogojev kot jih lahko nudi družina. Tudi politika porodniških dopustov bi morala s strani delodajalcev iti v smeri spodbud, ne pa ravno obratno. Tista podjetja (nekatera celo javno, večina pa prikrito), ki diskriminirajo ženske, ki se družini ne želijo odpovedati, bi morala biti javno obsojena in tudi ustrezno sankcionirana. Nikakor ne smemo dopuščati takšne kratkovidnosti, da morajo matere zaradi eksistenčnih zahtev na tehtnico postavljati kakovost družinskega življenja.
Pravljice na tem področju morajo izostati v politiki. Zavedati se moramo, da nekdanji kolektivni duh v družbi popušča in postajamo individualisti, celo v družinskih krogih. Zato bo naša družba slej kot prej morala opraviti ta miselni preskok, sicer koncept družine ne bo več pravilno deloval. Evropska unija že pospešeno uvaja socialno – tržni gospodarski model, ljudje se vračajo k tradiciji, vrednotam in težijo po nekoliko drugačni kakovosti življenja, ki ni več toliko vezana na materialne dobrine.
Matere danes nosijo večji del bremena vzgoje in skrbi za otroke, ki so bodočnost družbe. Vendar v podzavestni racionalizaciji in poskusih po dobrem shajanju s časom posledično v družbi začne padati rodnost, socialna država začne slabiti, koncept pokojninske in zdravstvene blagajne pa se začne rušiti. Zagotovitev pogojev za čim bolj uspešno materinstvo je iz navedenih razlogov eden glavnih izzivov Slovenije in Evropske unije. Zato si bo SLS po svojih najboljših močeh prizadevala za ukrepe in zakonodajo na nacionalni in evropski ravni, ki bo tako materam kot očetom zagotovila obstoj in dodatno izboljšanje sedanjih pogojev, tudi s tem, da bomo vztrajali pri politiki zaposlovanja in zagotavljanja delovnih pogojev, ki niso prijazni samo posamezniku, ampak razumevajoči tudi za njihovo družinsko življenje.
V SLS spoštujemo materinstvo in si želimo, da je materinski dan ravno tako mednarodni praznik mater, kakor je 8. marec mednarodni praznik žena. Nikakor ne želimo, da nas tudi ta praznik razdvaja, poudarjamo pa, da današnji praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo po drugi svetovni vojni in ki poveličuje ravno datum 25. marec, oznanja Marijino oznanjenje.
Nedvomno je, kot pravijo vse matere, da je biti mama najlepša in obenem najodgovornejša naloga ženske v življenju. Je poklic, je poslanstvo, je veselje in je napor. A zagotovo same matere najbolj vedo, kaj materinstvo pomeni. Osebno vem, da so matere edine - človeštvu nenadomestljive. Brez njih – ni ničesar, in tega se premalokrat zavemo.
Zato ob današnjem prazniku izrekam v svojem in imenu Slovenske ljudske stranke velik poklon vsem materam za vse, kar delajo, dajejo in kar so.
mag. Radovan Žerjav
predsednik Slovenske ljudske stranke