Ljubljana, 25. marec 2010 – Danes je na nadaljevanju 15. redne seje DZ RS vodja PS SLS Jakob Presečnik predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o šolski prehrani, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Zakon poleg subvencioniranja, ki je predvsem predmet diskusije v zadnjih mesecih ali tednih in tudi pri današnji obravnavi predloga tega zakona, torej določa tudi način organiziranja prehrane v osnovnih in srednjih šolah, torej ne bom govoril zdaj o potrebnosti organizirane prehrane dijakov in učencev v osnovnih šolah, niti nisem strokovnjak za to, podpiram pa dejstvo, da je ta organizirana in vsakodnevna in redna in pravilna, tudi kakovostno pravilna prehrana, saj je temeljni pogoj za uspešno rast teh najbolj občutljivih mladih ljudi. Tudi se zavedam tega problema, predvsem kakovosti prehrane in lokalnega izvora hrane. Zagotovo bi bilo treba s tem v zvezi kaj spremeniti tudi na področju zakonodaje, torej na področju zakonodaje s področja javnega naročanja, ampak to je že malo druga tema, da ne bi te hrane prevažali iz enega na drugi konec ali celo, da ne bi bila pretirana količina tudi uvožene hrane, tudi uvoženih sestavin v jedilnikih v osnovnih in srednjih šolah in tudi sicer v prehrani nas prebivalcev v Sloveniji. Ta zakon določa, če grem na ta največji problem ali kamen spotike, na ta problem subvencioniranja malice v osnovnih in v srednjih šolah, da naj ceno za subvencionirano malico določa minister, šole pa so tiste, ki s primerno organizacijo tudi zagotavljajo dijakom malico, v vrednosti, ki bo na nivoju države tudi določena. Tudi zakon predvideva splošno subvencijo v višini 2/3 cene malice, da ta splošna subvencija pripada vsem dijakom, ki se na predpisan način pač prijavijo na to subvencionirano hrano. Kriterije za ugotavljanje te upravičenosti predlaga zakon glede na dohodek na družinskega člana, izraženo v odstotku povprečne plače v Republiki Sloveniji. To je ta podatek, ki je zapisan tudi v odločbi za dodelitev pravice do otroškega dodatka. Tukaj pa po naši oceni nastopijo prvi problemi, to je problem realnosti vseh teh podatkov in posledično seveda neenakopravni položaj vseh učencev in dijakov oziroma njihovih družin. S tem problemom se zagotovo največ pri različnih subvencijah in teh pomočeh ukvarjajo centri za socialno delo, kjer ugotavljajo, da se pri pridobitvi teh podatkov ali od davčnih uprav ali od drugih, ki so določeni za to, da dajo te podatke, srečujejo z mnogo problemi in kot sem prej rekel, posledično prihaja do neenakopravnega položaja učencev in dijakov. Mi smo izračunali približno, kaj pomeni ta predlog zakona. Izračunali smo, da po predlaganem sistemu subvencioniranja je treba nameniti iz državnega proračuna dobrih 47 milijonov evrov na letnem nivoju. V primeru, da bi bilo financiranje malice učencem in dijakom v celoti, tako kot predvideva obstoječi zakon za dijake, pa bi bilo potrebno dobrih 63 milijonov evrov. Pomeni, da bi morali za brezplačen obrok vsem učencem in dijakom nameniti iz državnega proračuna približno 16 milijonov. Na ta način bi se izognili vsem tem problemom, ki sem jih malo prej navajal, glede zajemanja podatkov.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo prepričani, da mora Slovenija postopoma uvesti osnovno šolanje po vzoru Finske. V tem gradivu v predlogu zakona imamo različne primerjave po državah in iz drugih držav in zagotovo je primer Finske ta, kjer je šola dejansko brezplačna, to, kar vseskozi govorimo, vključno, govorim v primeru Finske, s šolskimi potrebščinami in učbeniki, učenci pa prejemajo tudi brezplačni dnevni obrok. To zagotovo mora biti cilj.
Zaradi tega v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagamo, da se zakon spremeni tako, da se brezplačni obrok za srednješolce, dijake ohrani, država pa vsaj postopoma dodatno nameni, mislim, da okrog 30 centov po učencu in tudi v osnovnih šolah v celoti pokrije stroške malice. S tem se starše razbremeni plačil in odpade tudi prej omenjeno veliko administrativnega dela in kar je še slabše, dvom v pravilnost oziroma realnost podatkov. Ne spada sicer neposredno v ta zakon, se pa ta problem, na katerega želimo opozoriti, dotika dejansko istih ljudi oziroma predvsem dijakov. To je problem, ki ni zanemarljiv in je predvsem pomemben za družine na podeželju. Gre za stroške, ki jih imajo dijaki, kot rečeno še najbolj v odmaknjenih krajih, v krajih, kjer ni srednjih šol, torej za stroške prevoza v šolo. Ta strošek, kljub možnosti subvencioniranja za finančno šibke družine, predstavlja že resno oviro pri odločanju za želeno šolo in povzroča celo odsotnost pri pouku. To slišimo zadnje dni in mesece, da se v več šolah dogaja, da posamezni učenci ne prihajajo k pouku, ravno zaradi tega, ker jim finančna zmožnost družin ne dopušča, da bi si plačevali te prevoze. Tako, da finančno ta strošek pomeni že bistveno več kot malica, ki je potrebna iz drugih razlogov v prenekateri družini, predvsem na podeželju.
Hvala lepa.