Ljubljana, 25. marec 2010 – Danes je na nadaljevanju 15. redne seje DZ RS poslanec SLS Franc Pukšič kot predlagatelj predstavil mnenje glede predloga Zakona o obveznem finančnem popustu na novo zgrajene stanovanjske enote zaradi svetovne gospodarske in finančne krize, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

Predlog zakona je nastal na pobudo večine nekaterih, ki so plačali aro vnaprej, to pomeni tistih državljank in državljanov, ki so si s pomočjo are želeli zagotoviti stabilno ceno.

Vendar je bila ta ara plačana v času konjunkture, ko so cene šle vrtoglavo iz meseca v mesec navzgor.

Kaj pravzaprav ara je? Ara zagotavlja tistemu, ki jo da, fiksno ceno. Po drugi strani pa izvajalcu, investitorju zagotavlja vir, zaradi katerega ne potrebuje toliko kreditnih sredstev oziroma svojega vira in seveda lahko s temi sredstvi obrača in s tem investicijo pripelje hitreje in z manj stroški do konca. Kaj se je zgodilo? Med tem časom so cene na trgu padle in seveda pri tem je treba povedati, da so tudi tako visoke cene stanovanj, nekateri zelo radi to pripišejo gradbenim podjetjem, kar niti slučajno ne drži, ampak marsikdo je tukaj manipuliral že s samimi zemljišči in seveda tudi s komunalno opremljenostjo teh zemljišč. Saj je popolnoma jasno, da te manipulacije niso bile v demografsko ogroženih področjih, ampak tam, kjer je frekvenca velika, kjer je veliko kapitala, kjer je malo ali pa manj prostora in naval velik. Mi želimo s tem zakonom omogočiti, da bi tisti, ki so plačali aro, prišli danes pod enakimi pogoji do stanovanjskih enot, do stanovanj, kot pa tisti, ki te stanovanjske enote kupujejo danes. Z veseljem, še preden je zakon v obravnavi, pravzaprav ugotavljam, da nekateri gospodarski subjekti, neke gradbene firme že napovedujejo, da bodo znižali cene stanovanjskih objektov in to tudi za tiste, ki so torej stanovanja kupili oziroma sklenili pogodbe že pred njihovo napovedjo znižanja cen, kar je seveda hvalevredno. In tako rekoč, bom rekel, namen in želja predlagatelja bo dosežena.

Če se nekoliko dotaknem mnenja Vlade RS, pa je za moje pojme pravzaprav takšno, kot ga, žal, lahko pričakujemo, ker nekako stremi v tej smeri napisati vse to, kar ni v redu oziroma kar naj ne bi bilo v redu, ne pa razmišljati, kaj dobrega narediti za državljanke in državljane, kateri korak narediti, da bi vendarle zakon koristil. Seveda si ne domišljam, da je idealen. V Slovenski ljudski stranki razpolagamo s kadrom, ki ga pač imamo na voljo, kar je pa z Vlado RS popolnoma neprimerljivo.

Vlada že v prvem odstavku svojega mnenja pravi, da vsebina predloga zakona pretirano posega in je v nasprotju z nekaterimi členi Ustave. "Pretirano posega," okej, v redu, to priznamo, "pretirano", toda, kaj pa sedaj je tisto "pretirano"? Naredimo tako, da bo zakon "užiten" za prvo branje, v drugem branju ga amandmirajmo, naj Vlada RS pripravi amandmaje in kot predlagatelj, prvopodpisani, tu povem, da se bomo z veseljem usedli z vlado in naredili dober zakon za državljanke in državljane. Za njih tudi je, njim je namenjen, in naša dolžnost je, da za njih tudi nekaj naredimo. Hvala.

V nadaljevanju seje je poslanec SLS Franc Pukšič predstavil še mnenje Poslanske skupine SLS_

V Slovenski ljudski stranki smo pred časom postali pozorni na problem kupcev, predvsem na problem mladih družin, ki so v obdobju najhitrejše rasti cen stanovanj od vključno 2007 pa do nastopa svetovne gospodarske krize oktobra 2008 vplačali predplačila za nova stanovanja in jim do danes te stanovanjske enote še niso bile izročene oziroma so jim bile izročene v letu 2009. Splošne razmere teh kupcev so se zaradi svetovne gospodarske in finančne krize praviloma bistveno poslabšale. Razmere na kreditnem trgu so se izredno zaostrile, ustrezno posojilo je nenadoma postalo marsikateremu kupcu nedostopno, tudi svoje morebitne obstoječe nepremičnine ne morejo prodati po enakovredni ceni, kot so načrtovali pred krizo in ob odločitvi za nakup novega stanovanja. Nekateri od njih so izgubili zaposlitev ali pa se jim je zaradi krize še zmanjšal osebni dohodek. Ali se še spomnite tisti, ki ste danes že govorili, da zakona ne podpirate, da ste obljubljali minimalno plačo, vaš finančni minister, 1000 evrov? Ali se še spomnite, da je vaša partnerska stranka, koalicijska stranka obljubljala 1000 evrov pokojnine? Torej, kje so stezice, ki so včasih bile. Ampak, ker se vse to ne dogaja, je treba prav s strani opozicije nekaj narediti, namreč v opoziciji smo tisti, ki se ne ukvarjamo z aferaštvom, ampak skrbimo za nekoliko bolj milo krutost te države do naših državljank in državljanov.

Zato, izključno zato pripravljamo predloge različnih zakonov, ki niso plod političnega prestiža, ampak plod potrebe, nuje naših državljank in državljanov, saj živimo med njimi in z njimi. Torej, na realnih tleh, ne pa v oblakih in debeli pogači od zgoraj, od koder se navzdol zelo slabo vidi.

Torej, teh minimalnih plač in pokojnin 1.000 evrov ni, zato so se razblinile možnosti marsikoga za nakup stanovanja. Izkušnje kažejo, da investitorji oziroma prodajalci novih stanovanj, ki so prejeli delno ali celotno kupnino niso, žal, v veliki večini pripravljeni na vračilo vnaprej vplačanih zneskov, ne priznati niti ustrezne valorizacije niti pripadajočih obresti, temveč vztrajajo pri pogodbah, ki so jih sklenile na vrhuncu slovenskega nepremičninskega balona. Od takrat, ko smo ta zakon pisali, pa do danes se je nekaj spremenilo. V dopolnilni obrazložitvi zakona sem že povedal, da so nekatera gradbena podjetja začela priznavati nižje cene tudi tistim, ki so pred časom krize plačali ali aro oziroma šli v podpis pogodbe. Torej, pozdravljamo ta podjetja. V Slovenski ljudski stranki si samo želimo, da bi se ta trend nadaljeval.

V Slovenski ljudski stranki smo se odločili, da vložimo predlog Zakona o obveznem finančnem postopku na novo zgrajenih stanovanjskih eno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize, ki bi na ta način zaščitila približno 3.000 kupcev. Ko smo predlog zakona pisali, je bil podatek oziroma ocena okoli 3.000. Od takrat do danes je ocena od 3 do 5.000. Glede na stotine različnih pozivov, pisem, e-poštnih sporočil in tako dalje v podporo tega zakona smo še toliko bolj prepričani, da je seveda dober in da ga je enostavno treba sprejeti. Strinjamo se, da ga je treba dopolniti. Mi ga predlagamo zato, da ga skupaj, da se ne gremo, vsaj na tej točki ne, ideoloških bojev, ampak da za mlade družine skupaj nekaj naredimo. To sem povedal že kot predlagatelj in tudi sedaj v imenu stališča Slovenske ljudske stranke to še posebej ponavljam.

Država je ob tem dolžna ustrezno ukrepati in zaščititi svoje državljane. Tako piše tudi v mnenju Vlade RS, ki govori o tem, da je dolžna in v skrajnem primeru, ko je to pač nujno potrebno, z zakonom poseči.

Glede na to, da govorite, govorimo o krizi, ki se ni pojavila več po 30. letu prejšnjega stoletja, so izredne razmere, predvsem seveda za ta del, o katerem govorimo, za mlade družine.

Torej gre za mlade družine, ki so si dom šele začele ustvarjati in imajo pred seboj še dolgo življenjsko pot. Seveda od njihove kvalitete življenja bo odvisna tudi naša jesen življenja. To se že moramo zavedati. Zakon tako uvaja nekatere enostavne in družbeno edino sprejemljive rešitve, če želimo biti mladim družinam prijazna družba, ne samo v besedah, ampak tudi dejanjih. Tako zakon določa, da mora investitor oziroma prodajalec pri dokončnem plačilu prej omenjenim kupcem priznati popust v višini statistično ugotovljenega povprečnega znižanja cen stanovanj v Republiki Sloveniji od dneva sklenitve pogodbe do dneva izročitve nepremičnine. Za stanovanja, izročena v letu 2009, so prodajalci kupcem dolžni obračunati popust in vrniti preveč plačan znesek. Če pa prodajalec ob prevzemu novega stanovanja s strani kupca pri določenem plačilu ne bo priznal popusta, pa mora kupcu vrniti aro oziroma predplačana sredstva z zakonitimi zamudnimi obresti od dneva plačila dalje. Zakon bo poleg pomoči tem mladim družinam imel pozitivne učinke tudi na investitorje, banke in državni proračun. Investitorjem se bo tako s povečanjem obsega prodaje stanovanj, čeprav po nekoliko nižjih cenah, opazno izboljšala likvidnost. Tako bodo lažje izplačali pogodbene podizvajalce in vrnili kredite bankam, ki so sredstva za investicijo tudi zagotavljale. Z izboljšanji likvidnosti gradbenih investitorjev se bo omililo tveganje pri vračanju obrokov posojil bankam, s čimer se slednjim odpre možnost za več dolgoročnih plasmajev za stanovanjsko kreditiranje prebivalstva.

Kar se tiče proračuna, bo sicer nekoliko zmanjšan priliv zaradi pocenitve po stanovanjski transakciji, a v skupnem prihodku veliko več kot v primeru, da ostanejo stanovanja neprodana.

Zakon v osnovi preprečuje, da bi bili ob drastični spremembi razmer na trgu oškodovani samo kupci, medtem ko investitorji iz tega lahko kujejo tudi dobičke, do katerih seveda niso upravičeni. Med investitorje, še enkrat poudarjam, ne uvrščamo, ne mislimo tu samo na ali pa ne mislimo izključno na gradbena podjetja, ampak tudi na vse ostalo, kar je pri tem pomembno. To pomeni, gromozanske, ali daleč prenapihnjene cene kvadratnega metra za možnost gradnje in seveda komunalne opreme. Zaradi močne zaostritve stanja v gradbenem sektorju in tudi z vidika socialne države je smiselno, da stanovanja ne ostanejo neprodana. Kot država se moramo odločiti, kakšen signal bomo dajali mladim družinam in mladim, ki se za to odločajo, ali jim želimo pomagati ali jih bomo pustili na cedilu.

Možne variante, torej z dopolnitvami v zakonu so seveda različne in po letu in pol je skrajni čas, da se tega skupaj, tudi koalicija, zaveda in se resno loti s strani vlade s predlogi, kako dopolniti, izboljšati zakon, ker sicer pravijo, kot sem že na začetku omenil, da pretirano posegamo. No, pa dajmo da ne bo pretirano, da naj bo poseganje, ki bo v skladu z zakonodajo in ustavo. Namreč, ustava nam tudi nalaga, da zaščitimo šibkejše stranke, torej, da povzamemo določene ukrepe, če so potrebni zaradi ali gospodarskih, socialnih ali ekoloških vzgibov. Vsekakor je primarna skrb in vestnost pri sklepanju in prevzemanju pogodbenih obveznosti na strankah samih, tega se zavedamo, zato je zakonodajna intervencija na gospodarskem oziroma pogodbenem področju dopustna, je dopustna, ampak v skrajnih primerih. In če govorimo o krizi in primerjamo tisto izpred, koliko, 80 let nazaj, potem je prav na tem segmentu to dopustno. Ne dopustno, nujno, korektno in potrebno.

Zato smo se v Slovenski ljudski stranki odločili predlagati takšen zakon.

Stanovanje je gotovo materialna dobrina, ki pa ni samo materialna dobrina, ampak je stanovanje materialna dobrina s socialnim značajem, kar seveda pomeni, da ima država na podlagi 2. in 78. člena Ustave dolžnost urejati to področje tako, da se posamezniku omogoči dostop do primernega stanovanja. No, in, poglejte, prav to, torej po 2. in 78. členu Ustave je dolžnost urejati, ter po 74. členu, po katerem ne smeš pretirano posegati v nekatere zadeve. In bi pričakoval od Vlade RS, da se bo lotila obrazložitve svojega mnenja tako, da bo v njem že nakazala smer, v katero bomo šli. In tako bi za stanovanje, ki je materialna in socialna dobrina, ko govorimo o mladih družinah, ne vem, določili konkretno omejitev, recimo, na nakup enega stanovanja, da se ne bi dogajalo to, kar se je zgodilo, kot je bilo že rečeno, pri Jazbinškovem zakonu, da je nekdo kupil 10, 15 stanovanj po ugodnih pogojih, zato ker je izkoristil nemoč nekaterih, finančno nezmožnost, nesposobnost, kasneje pa jih je prodajal celo po faktorju 100-krat višje cene. Torej, to je naloga tako vlade kot vladne koalicije in nas, poslank in poslancev, da bomo v skladu z 2. in 78. členom to tudi naredili.

Predlog zakona je namenjen varstvu kupcev novozgrajenih stanovanj in enodružinskih hiš, torej šibkejši stranki, o čemer govori tudi naša ustava. "Že sama opredelitev kroga subjektov, za katere naj bi predlog zakona veljal, ni dovolj jasna," pravijo v mnenju Vlade, "in določna in tako ne ustrezna kriterijem, ki jih pri oblikovanju predpisov zahteva 2. člen Ustave." Ja, že res - kot sem povedal, sestavljali smo ga z našimi najboljšimi možnimi močmi, ki jih imamo na razpolago -, da ni dovolj jasno. Povejte, kako, in ga bomo skupaj dopolnili.

Hkrati se ugotavlja, da pojem predplačila ne pokriva tudi pojma are, ki pa jo glede na obrazložitev predloga zakona ima tudi namen pokrivati. Seveda ga ima namen pokrivati.

V Slovenski ljudski stranki bomo seveda podprli zakon in želimo, da bi šel v drugo branje v dobrobit naših državljank in državljanov. Državljanke in državljani me velikokrat vprašajo, če bomo kaj koristnega na tej seji naredili za njih. Povedal sem jim, da bomo tokrat obravnavali ta stanovanjski zakon in da v kolikor bo vladna koalicija želela tvorno sodelovanje, ponujamo jim roko, ne zaradi opozicije, ne zaradi Slovenske ljudske stranke, rekel sem, zaradi vas, državljanke in državljani, potem bomo tokrat naredili nekaj koristnega. Zato ste vabljeni k sodelovanju in dopolnitvi tega zakona. V Slovenski ljudski stranki si tega resnično želimo.