Cilj ne sme opravičevati sredstev!
Ljubljana, 31. marec 2010 - Ugotovitev, da je odvetnik v primeru njegovega delovanja pri vračanju dveh bulmastifov deloval skladno s kodeksom poklicne etike odvetnikov, se nam v SLS zdi zaskrbljujoča. Strinjamo se, da delo odvetnika temelji na zastopanju interesov strank in da je dolžan vestno in požrtvovalno zastopati in zagovarjati svojo stranko, tako da uporabi vsa možna in dopustna zakonita sredstva. Stališče, da grožnje s tožbami sodijo med zakonita sredstva, se nam v SLS zdi nedopustno. Sprašujemo se, ali v tako pomembnem družbenem poklicu res lahko prevlada brezkompromisno in popolnoma neetično načelo, da cilj opravičuje sredstva?
V SLS menimo, da cilj nikakor ne more opravičevati vseh sredstev. Stališče, da je npr. kazenska ovadba inšpektorja, ki je izdal tri odločbe o usmrtitvi psov in na osnovi katere kriminalisti kaznivega dejanja niso odkrili, "le procesni manever, ki je v okviru odvetniške etike in izrecno dopuščena metoda dela", je po mnenju SLS nedopustno. Sprašujemo se, ali je potemtakem dopustno tudi stališče, da je zoper vsakega državnega uradnika, ki opravlja svoje delo v okviru upravnega postopka, dopustno oz. izrecno dopuščeno in celo zaželeno vlagati kazenske ovadbe, s ciljem, da se ga ustrahuje in doseže želeni cilj?
Če je to za nekatere družbene skupine etično, potem se v SLS ne čudimo vedno večjemu obupu slovenskih državljank in državljanov, ki na lastni koži občutijo, da v Sloveniji obstajata dve pravni državi: ena za tiste z zvezami in poznanstvi ali veliko denarja, druga pa za vse preostale navadne državljane. Takšne odločitve, navkljub vsem znanemu načelu, da vrana vrani ne izkljuje oči, po mnenju SLS žal še poglabljajo nezaupanje v pravno državo in njene vrednote.
Zato v SLS javno pozivamo pravosodnega ministra Aleša Zalarja, da pove, ali je res dopustno in zaželeno, da odvetniki grozijo in vlagajo kazenske ovadbe zoper javne uslužbence, ki vestno in po črki zakona opravljajo svoje delo, ki pa morda ni v koristi odvetniškim strankam? Minister, ali je to že vsakdanja splošno uveljavljena praksa? In kaj boste kot pravosodni minister storili, da bo to etično sporno odvetniško prakso spremenil?