PS SLS vložila predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o upravnem sporu za rešitev problematike varstva in zaščite javnega interesa
Ljubljana, 26. marec 2010 – Poslanci SLS so v parlamentarni postopek vložili predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o upravnem sporu za rešitev aktualne problematike varstva in zaščite javnega interesa. »V želji, da bi bil javni interes bolje zastopan oz. varovan in v luči nekaterih postopkov v preteklem letu, predvsem spornega postopka vrnitve bulmastifov lastniku, v katerem je bil v celoti poteptan javni interes za zaščito ljudi pred ponovnimi napadi nevarnih psov, v PS SLS predlagamo dopolnitev sedaj veljavne novele Zakona o upravnem sporu« je na predstavitvi predloga dejal predsednik SLS mag. Radovan Žerjav. Predlog dopolnitev se nanaša na 18. člen, in sicer tako, da bo dopuščal generalnemu državnemu pravobranilcu vložitev tožbe, kadar bo po lastni presoji ugotovil, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa. Da pa predlagana rešitev le ne bi preveč odstopala od uveljavljenega koncepta, je PS SLS še predlagala, da mora generalni državni pravobranilec za vložitev tožbe imeti vsaj generalno pooblastilo za zastopanje javnega interesa za posamezno vrsto primerov. PS SLS za predlagane zakonske dopolnitve predlaga skrajšani postopek.
Trenutno novela Zakona o upravnem postopku (ZUS-1) namreč omenjeno problematiko ureja tako, da je zastopnik javnega interesa državni organ, ki ga za posamezni primer ali vrsto primerov določi Vlada RS. Dodaten pogoj, da takšen zastopnik javnega interesa na podlagi pooblastila lahko vloži tožbo, je, da Vlada RS ugotovi, da je bil z upravnim aktom kršen zakon v škodo javnega interesa. Na podlagi teh določb je Vlada RS aprila 2007 za zastopnika javnega interesa v vseh zadevah, razen v denacionalizacijskih, določila Državno pravobranilstvo RS.
»A glede na interpretacijo teh določb v sklepu Vrhovnega sodišča RS z dne 13. avgust 2009 pridemo do absurdne situacije, ko mora država, kadar je bil z upravnim aktom državnega organa kršen zakon v škodo javnega interesa, s sklepom vlade najprej sama ugotoviti, da je kršila zakon v škodo javnega interesa, potem pa Državnemu pravobranilstvu RS sama podeliti pooblastilo, da jo lahko toži na Upravnem sodišču RS,« opozarja mag. Žerjav in nadaljuje_ »Takšna rešitev je seveda nelogična, nevzdržna in neučinkovita, kot se je izkazalo tudi v primeru, ko je Državno pravobranilstvo RS kot zastopnik javnega interesa vložilo tožbo za odpravo odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Vrhovno sodišče RS pa je ugotovilo, da Državno pravobranilstvo RS ni imelo ustreznega pooblastila Vlade RS.« Ko ga je to poskusilo še pravi čas pridobiti, se je izkazalo, da bi pravzaprav mnenje o izdaji takšnega pooblastila za vložitev tožbe zoper odločitev upravnega organa moral izdati ravno tisti upravni organ, kateremu je bila kršitev očitana. Tako prihaja do nevzdržnega in škodljivega konflikta interesov državnega organa predvsem v primerih, ko je upravni akt, s katerim je (domnevno) kršen zakon v škodo javnega interesa, izdal isti upravni oz. državni organ, ki mora kasneje odločati o dodelitvi posebnega pooblastila Državnemu pravobranilstvu RS, na podlagi katerega lahko le - to v imenu zaščite javnega interesa vloži tožbo zoper ta isti upravni oz. državni organ.
»Poleg tega pa je po našem mnenju še iz enega razloga potrebna ta sprememba zakona. Dejstvo je namreč, da država pri sodbi Upravnega sodišča RS, ki je izdana v škodo njenih interesov ali pravic, v veliki večini primerov ne izkazuje pravovarstvenega interesa za vložitev pritožbe oz. revizije. Če resnično želimo pravno varovati javni interes, potem naj Državni zbor RS sprejme predlagano dopolnitev Zakona,« zaključuje predsednik SLS mag. Radovan Žerjav