Ljubljana, 15. april 2010 – Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav v zvezi medijskim razkritjem verjetnega obstoja tajnih kartelov za izigravanje pravil javnega naročanja za izvajanje gradbenih del cestne infrastrukture pravi, da je na osnovi obstoječe zakonodaje, predvsem zakona o javnih naročilih, praktično nemogoče učinkovito preprečevati kartele. Po njegovih besedah je več kot očitno dejstvo, da zakon o javnih naročilih, ki bi pravzaprav moral preprečevati takšne anomalije, ne deluje, in anomalije pravzaprav omogoča.
Žerjav opozarja na primer iz časa njegovega enoletnega vodenja Ministrstva za promet RS, ko je kmalu začel javno opozarjati na nekatere sume, da bi lahko prihajalo do kartelnega dogovarjanja med ponudniki storitev gradbenih del, saj so o tem govorile ponujene cene na javnih razpisih, ki so si bile žal preveč podobne, da bi lahko bile naključne. Tedaj je na to po njegovih besedah opozorila tudi tedanja uprava DARS, kot tudi tedanji predsednik vlade. Tedanja uprava DARS je sprejela tudi sklep o vzpostavitvi mehanizma za vse javne razpise, prek katerega se je ponudbe, v katerih so bile cene zelo podobne in so se razlikovale zgolj malenkostno - v razmaku +/- 3 % - opozorila tudi Urad za varstvo konkurence. Tedaj so bili torej že zgolj na podlagi teh sumov o podobnih cenah sproženi postopki na Uradu za konkurenco.
Žerjav spomni, da je kot minister za promet poskušal v primeru predora Šentvid ukrepati tudi tako, da je predlagal uvedbo črne liste izvajalcev na javnih naročilih za gradnje cestnih objektov, saj ministrstvo kot naročnik po obstoječi zakonodaji sploh ne more iz javnega razpisa izločiti prijavitelja, s katerim je država kot naročnik tako ali drugače nezadovoljna, ker dela oz. storitve niso opravljene kakovostno in v dogovorjenih rokih ipd. »V gospodarstvu je jasno, če z nekim izvajalcem nisi bil zadovoljen, naslednjič z njim preprosto ne skleneš posla, med tem ko pa je država na osnovi zakona o javnih naročili dolžna sklepati posle tudi s takšnim izvajalcem,« razlaga predsednik in poslanec SLS mag. Radovan Žerjav
Ob tedanjem poskusu uvedbe takšne črne liste pa so po Žerjavovih besedah tedaj na prometnem ministrstvu žal ugotovili, da bi s črno listo izvajalcev naleteli na tolikšno množico pravnih ovir, da takšne črne liste ni bilo moč uresničiti in je praktično tudi danes neizvedljiva, predvsem pa, ker je pogoj za uvrstitev na črno listo pravnomočna obsodba. Kot primer možnega ukrepanja mag. Žerjav navaja primer ukrepanja pri predoru Šentvid, ko je bila s strani prejšnje uprave DARS unovčena bančna garancija, kar naj bi se zgodilo celo prvič v zgodovini Slovenije.
»Za t. i. Zemonski sporazum slišim z razkritjem časnika Finance prvič. Kdorkoli je v preteklosti karkoli vedel ali slišal za nekakšen »Zemonski dogovor«, je bil dolžan za zaščito interesov države kot dobrega gospodarja o tem obvestiti in opozoriti pristojne organe, ker je to preprosto nedopustno in je kršitev vseh pravil,« pravi mag. Žerjav.