Ljubljana, 20. april 2010 – V nadaljevanju 16. redne seje DZ RS je namestnik vodje PS SLS mag. Radovan Žerjav razpravljal o amandmajih k predlogu Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije, kar si  lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

Naj uvodoma povem, da podpiram vstop Slovenije v OECD. S tem smo se namreč že začeli ukvarjati v prejšnjem mandatu, da ne bo tu slučajno kakšne dileme. Sem pa hkrati tudi absolutno proti ustanavljanju novih agencij, ker to preprosto pomeni povečanje javne uprave, pomeni novo dodatno administracijo, pomeni nove dodatne stroške. Namreč, vsaj v tem primeru ne ukinjamo pravzaprav ničesar. Po moji oceni je popolnoma nepotrebno ustanavljanje nove umetne tvorbe in velikega centra moči, kar ta agencija zagotovo bo. Strinjam se s tistimi, ki trdijo, da bi z državnim premoženjem, z vsem državnim premoženjem, morala direktno upravljati vlada. Torej, govorim direktno, torej neposredno in ne preko neke paradržavne agencije. Seveda, v kakšni obliki, je drugo vprašanje. Po moji oceni bi bilo najbolje, da bi bila zadeva direktno pod predsednikom vlade, tako kot je to primer Finske. Sicer pa se strinjam tudi s predlagano rešitvijo, ki je predlagana v tem amandmaju.

Ko govorimo o agenciji, ne govorimo o posebni politični neodvisnosti, in tudi ne govorimo o posebni strokovnosti, ker tega z agencijo preprosto ne moremo zagotoviti. Kakšna politična neodvisnost? Če bomo prvič tukaj v državnem zboru sprejeli neko strategijo o razpolaganju s tem premoženjem. In drugič, da bo vlada še hkrati dodajala tudi soglasja za posamezne prodaje. To niti ni mogoče. Politika pa ja menda na volitvah prevzame odgovornost tudi za razpolaganje z državnim premoženjem, ali morda ne. Morda takšna politična neodvisnost kot jo imamo v primeru Kasa. Danes zjutraj so me zbudila poročila ob sedmi uri zjutraj. Poslušal sem predsednika Kasa Bogomirja Kovača, ki je razlagal o tem, kako takšen Kas deluje. Slišali smo veliko veliko besed o politični neodvisnosti, kar se tiče kadrovanja. Danes zjutraj smo slišali, da temu ni tako. Sam predsednik Bogomir Kovač je povedal, da je veliko veliko primerov, vedno več jih je, kjer se mnenje Kasa ne upošteva. Sam sem že tako na začetku vedel, da s tem praktično ne bo nič in da je to pesek v oči. In danes imamo tukaj podoben primer. Velike besede, res velike besede, žal pa od tega tudi v prihodnosti ne bo nič. In kakšna posebna strokovnost, če hkrati v isti sapi povemo, da bomo prezaposlili ljudi z ministrstva ali drugih agencij in tako naprej. Skratka, šlo bo za iste ljudi in neke nove posebne dodane vrednosti ali strokovnosti ne moremo pričakovati. Hkrati izkušnje iz preteklosti kažejo, da takšne politične neodvisnosti niti ne more biti. Nimamo dobrih izkušenj niti s Kadom niti s Sodom. To je treba priznati. Vse vlade do sedaj so se bolj ali manj uspešno skrivale za temi agencijami, če jih tako imenujemo, za njihovimi vodstvi, za njihovimi nadzornimi sveti in za njihovimi skupščinami, tudi takrat, ko je šlo za takšno ali drugačno prodajo državnega premoženja. To je takrat zelo zelo priročno, ko je treba prenesti odgovornost na nekoga drugega, politika pa je seveda čista in se dela, kot da nič ne ve, kot da je z drugega planeta, podjetja se pa prodajajo. To ni dobro.

Tisti, ki trdite, da upravljanje z državnim premoženjem ni politično vprašanje, vas sprašujem, kakšno pa je? Zagotovo strokovno, ampak tudi politično. Kdo bo pravzaprav upravljal z vsem premoženjem države? Uprava agencije, nadzorni svet agencije? Torej, tukaj bomo sprejeli neko strategijo v državnem zboru o upravljanju z državnim premoženjem. Potem pa bomo nemo spremljali, kaj bo tam nek direktorček v tej agenciji počel s tem premoženjem. To je po moji oceni nedopustno. Vsaka od političnih strank ima svojevrsten odnos do državnega premoženja. Nekatere stranke bi prodale preprosto vse, kar imamo, nekatere stranke, denimo SLS, pa tega ne bi storila in smo proti razprodaji državnega premoženja, še posebej nekaterih pomembnih finančnih institucij, infrastrukturnih podjetij in tako naprej. Zanimiv je konflikt v sami vladi med dvema ministroma; med gospodom Gasparijem in gospodom Križaničem o prodaji Nove Ljubljanske banke. Ali bomo res prodajali našo največjo banko?

Prvovrstni škandal, pa bomo menda Slovenci ja imeli eno svojo banko in eno svojo zavarovalnico ali bomo pa vse dali drugim, da bodo imeli naše gospodarstvo kot na rentgenu. Zato je pri tem pomembna odgovornost, predvsem odgovornost vlade, tudi za premoženje te države in to odgovornost je Vlada RS prevzela na volitvah, ji je bila dodeljena na volitvah. Jaz ne vem, če si volivci predstavljajo ravno tako, da bodo odgovornost za opravljanje z državnim premoženjem podelili nekomu, tistemu, ki ga pravzaprav ne zanima, kaj se bo dogajalo s ključnimi gospodarskimi subjekti.

Že danes imamo primere dobre prakse. Nekatera ministrstva direktno upravljajo z nekaterim državnim premoženjem. Jaz imam en primer iz izkušenj, tam, kjer sem prej delal z Nafto Lendavo. Dokler je bila v lasti, večinski lasti Petrola, je vladalo, da temu tako rečem, 10-letno razvojno mrtvilo. Nič se ni dogajalo v podjetju, pa je bil lastnik, kot bi rekel, ne država. 10-letno razvojno mrtvilo, nič se ni smelo zgoditi, noben razvojni projekt se ni smel zgoditi, nič, ker je to bila politika lastnika. Šele, ko je podjetje prišlo nazaj v 100 % last države, se je začel razvoj, so se začele investicije. Hvala bogu. Ohranjali smo nekaj več kot 500 delovnih mest. Sicer jih danes v Lendavi verjetno ne bi bilo več, pa gre za direktno upravljanje Ministrstva za gospodarstvo RS s tem podjetjem. Torej imamo izkušnjo in primer pozitivne prakse. Na odboru za finance sem dejal, pa nekdo me je že danes povzel, sam vidim to agencijo približno tako, kot če bi sam svoje premoženje, svoje prihranke dal v upravljanje svojemu sosedu in ga potem praktično ne bi smel nič vprašati, kaj z mojim premoženjem, z mojimi prihranki počne. Jaz mislim, da si tega ne smemo dovoliti. Hvala lepa.