Vsebina pisnega poslanskega vprašanja poslanca SLS mag. Radovana Žerjava naslovljenega na Vlado RS in ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika_

S 1. januarjem 1998 je bil zaprt rok za uveljavljanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida zaradi bolezni. V zadnjem času je bilo večkrat načeto vprašanje ustreznosti takšnih in podobnih zakonskih rešitev, ker sta zaprta tudi roka za uveljavljanje statusa vojaškega vojnega invalida in civilnega invalida vojne na podlagi bolezni. Na poslance in kot nam je znano tudi na pristojno ministrstvo, torej na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS, se obračajo prizadeti, ki so zboleli ali utrpeli poškodbe zaradi služenja vojaškega roka. V primerih, ko je jasno, da je bolezen posledica služenja vojske ali posledica poškodbe, je nesprejemljivo, da se uveljavitev takega statusa prosilcem ne prizna. Zgolj administrativno postavljanje roka, brez upoštevanja dejanskega stanja in različnih primerov, ki bi bili upravičeni uveljavljati pravice v  takih primerih, je krivično in diskriminatorno.

Zato vas, minister, sprašujem, koliko je takih primerov, ko so bile prosilcem zavrnjene prošnje za uveljavitev statusa vojaškega mirnodobnega invalida ali vojaškega vojnega invalida in civilnega invalida vojne na podlagi bolezni, zgolj zaradi zaprtja rokov v predmetnem zakonu in kako je to urejeno v drugih evropskih državah, npr. v Italiji, Nemčiji, Franciji ali na Madžarskem?

Najlepša hvala za odgovor.

Odgovor Vlade na pisno poslansko vprašanje mag. Radovana Žerjava v zvezi z rokom za uveljavljanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida po zakonu o vojnih invalidih_

Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije mag. Radovan Žerjav je na Vlado Republike Slovenije oziroma na ministra za delo, družino in socialne zadeve, naslovil pisno poslansko vprašanje. Zanima ga, koliko je primerov, ko so bile prosilcem zavrnjene prošnje za uveljavitev statusa vojaškega mirnodobnega invalida ali vojaškega vojnega invalida in civilnega invalida vojne na podlagi bolezni zgolj zaradi zaprtja rokov v predmetnem zakonu in kako je to urejeno v drugih evropskih državah, npr. Italiji, Nemčiji, Franciji ali na Madžarskem.

Po prvem odstavku 121. člena Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 19/97, 21/97 - popr., 75/97 in 11/06 – odl. US) zahteve za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oziroma civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje statusa vojaškega vojnega invalida oziroma civilnega invalida vojne do uveljavitve tega zakona ter zahteve za priznanje pravic družinskim članom osebe, ki je umrla zaradi posledic bolezni, dobljene v takšnih okoliščinah, po uveljavitvi tega zakona (1.1.1996) ni več mogoče vložiti.

Rok za uveljavljanje statusa vojaškega vojnega invalida na podlagi bolezni po takrat veljavnih zveznih predpisih je bil sicer zaprt že 31.12.1952, uveljavljanje pa je bilo mogoče le pod določenimi pogoji, ki so se nanašali na dokazna sredstva. To je bilo že tretje podaljšanje roka, potem ko je bilo prvikrat uveljavljanje statusa omejeno na datum 8.12.1946. Po 31.12.1952 je bila Vrhovni invalidski komisiji, kasneje pa Zveznemu sekretariatu za socialno varstvo dana diskrecijska pravica, da je lahko odobril sprejem v postopek vlog, vloženih po 31.12.1952, kolikor je šlo za posebej utemeljene primere. Možnost izredne odobritve je obstajala za vloge, vložene najkasneje 31.12.1960.

Rok za uveljavljanje statusa civilnega invalida vojne na podlagi okvare organizma zaradi  bolezni oziroma poslabšanja bolezni, ki so jo povzročili vojni dogodki, je bil po 13. členu Zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list RS, št. 56/92) zaprt z 31.12.1993.                        

Zahtevo za priznanje statusa vojaškega vojnega invalida in statusa civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v letu 1991, so lahko upravičenci najprej uveljavljali po Zakonu o varstvu žrtev vojaške agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991 (Uradni list RS, št. 12/91-I). Po drugem odstavku 121. člena Zakona o vojnih invalidih je bilo tovrstne zahteve mogoče vložiti najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona, to je do 1.1.1998.

Po podatkih upravnih enot naj bi bilo oseb, ki so zamudile zakonski rok za vložitev zahteve za priznanje statusa vojaškega vojnega invalida ali civilnega invalida vojne na podlagi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v letu 1991, okoli 10.

Medtem ko je uveljavljanje invalidskega statusa na podlagi bolezni iz časa druge svetovne vojne problematično že zato, ker je po preteku dolgih desetletij po koncu vojne oteženo ugotavljanje vzročne zveze med obolenjem in vojnimi napori oziroma vojnimi dogodki, ki so povzročili nastanek okvare zdravja (tudi zaradi pojava starostnih obolenj), je v primeru uveljavljanja tega statusa na podlagi bolezni iz časa vojaške agresije na Republiko Slovenijo leta 1991 ta problematika spričo krajše časovne oddaljenosti manj izražena. Po drugi strani pa dokazovanje vzročne zveze otežuje kratkotrajnost udeležbe upravičencev pri opravljanju vojaških ali drugih dolžnosti za cilje obrambe ali varnosti Republike Slovenije oziroma kratkotrajnost izpostavljenosti dogodkom ob vojaški agresiji.

Tudi rok za uveljavljanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida do uveljavitve tega zakona (do 1.1.1996), je bil zaprt s 1.1.1998. Glede na to, da je po Zakonu o vojnih invalidih mogoče pridobiti status vojaškega mirnodobnega invalida tudi na podlagi bolezni že ob najmanj 20 – odstotni invalidnosti, medtem ko je bil po zveznih predpisih, ki so se smiselno uporabljali do uveljavitve tega zakona, v primeru bolezni pogoj najmanj 60 – odstotna invalidnost, bi lahko rekli, da je bil rok za uveljavljanje pod bistveno ugodnejšimi pogoji relativno kratek.

Po upravnih enotah zbrani podatki kažejo, da je oseb, ki so zamudile rok 1.1.1998 za uveljavljanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi bolezni okoli 37.

Primerjave z drugimi evropskimi državami (predlagane so bile Italija, Nemčija, Francija ali Madžarska) ta trenutek ni mogoče podati, ker Vlada RS razpolaga le s predpisi nekaterih držav, pridobljenih v času priprave predloga sedaj veljavnega Zakona o vojnih invalidih (v letih 1993, 1994).

Noveliranje Zakona o vojnih invalidih ni predvideno v normativnem programu dela Vlade Republike Slovenije za letošnje leto.