V petek, 16. aprila 2010, se je v dvorani Zavoda sv. Stanislava odvil prvi samostojni koncert Tine Gačnik, predsednice OO NG SLS Videm–Dobrepolje in mlade ter uspešne slovenske pevke. Koncert je organizirala sama, v pomoč pa so ji bili sodelavci Radia Ognjišče, saj je ob trojni zmagi na festivalu Ritem Duha lansko leto prejela nagrado Radia Ognjišče – pomoč pri izvedbi koncerta. V času med festivalom in koncertom je izdala še svoj prvenec pri ZKP RTV Slovenija, ki se dobro prodaja in je šla že v ponatis. Tina Gačnik je s svojimi gosti – Miho Alujevičem, Aleksom Volaskom, Markom Vozljem, Miho Goršetom – spremljevalno ekipo ter bandom navdušila polno dvorano ljudi. Za obiskovalce je imela pripravljeno tudi igro »stol presenečenja«, v kateri je podelila nekaj nagrad, ki so ji jih darovali sponzorji. Koncert pa boste sicer lahko poslušali tudi na Radiu Ognjišče. Pred koncertom se je s pevko Tino Gačnik – Tiano pogovarjal Jernej Čeligoj in zapis pogovora si lahko preberete v nadaljevanju.

Tina, danes boš imela svoj prvi samostojni koncert po izidu plošče z naslovom Nežno, piano & legato. Kdaj pa si se začela ukvarjati z glasbo?

Z glasbo sem se začela ukvarjati že v ranem otroštvu. Ko otroci začnejo jokati, starši takoj vedo, kdaj bo kdo pevec in kdaj ne. To svojo otroško željo izpolnjujem z veseljem še naprej.

Kdo ti je bil oziroma ti je še vzornik?

Poskušam živeti po načelu, da poberem vsakemu tisto, kar nosi v sebi najboljšega. Enega vzornika ali vzornice zato ne bi ravno izpostavljala. V Sloveniji pa lahko omenim Darjo Švajger, ki mi je bila že kot majhni punčki velika ikona in sem jo vedno znova rada poslušala ter jo občudovala, ker ima posebno energijo.

Na slovensko sceno si se povzpela predvsem z nastopom na EMI 2008, ko si se prebila v finale s pesmijo Povej. Pred takratnim nastopom si v enem od intervjujev napovedala, da bo narodnozabavna glasba tudi prišla na EMO. Dobro si predvidela letošnji izbor, kjer so veliki zmagovalci postali Ansambel Roka Žlindra in Kalamari s skladbo Narodno zabavni rock. Smo se Slovenci končno prepoznali in poistovetili z narodnozabavno glasbo?

Ja, to je bila res le tempirana bomba in vprašanje časa, kdaj bo narodnozabavna skladba tudi na EMI. Definitivno drži, da je harmonika prisotna v vsaki slovenski vasi, na vsaki veselici, v vsakem kraju, tako rekoč v vsakem trenutku. Tudi športni sprejemi ne morejo brez harmonike. Sedaj pa bo končno dobila priložnost, da se jo bo slišalo na Eurosongu.

Sama tudi poješ v narodnozabavnem ansamblu. Kaj ti je bolj pri srcu – solo kariera ali narodnozabavna glasba?

Kar težko vprašanje. Res se težko opredelim. Bom dala diplomatski odgovor. Vsaka glasba ima svoje čare. Pri narodnozabavnih skladbah je vzdušje sproščeno, ljudje pojejo, plešejo, se veselijo. Vse je krasno. Pri moji solo karieri so drugačni vidiki. Malo večja profesionalnost oziroma drugačen pristop. Vsekakor pa pri vsem 100 % uživam.

Na lanskoletnem festivalu Ritem Duha si s pesmijo Alfa in Omega prejela tako nagrado žirije kot nagrado občinstva za najboljšo skladbo. Ravno tako je pesem prejela tudi nagrado za najboljše besedilo. Kakšni so bili občutki po zmagoslavju?

Lahko si misliš, da prekrasni. Čisto zares nismo pričakovali nobene nagrade, niti ene, kaj šele vseh treh. Na festival sem odšla zelo poduhovljena, saj mi je tri tedne pred festivalom umrla babica, ki me je vedno podpirala pri vseh teh festivalih. Želela sem si zgolj, da dobro opravim svoj nastop.

V začetku decembra si svoje zveste poslušalce nagradila s svojim prvim albumom Nežno, piano & legato. Kako ocenjuješ svoj prvenec in kje se ga lahko dobi?

Moja prva zgoščenka – zelo sem vesela in ponosna, da je izšel pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija. Na njem so vse skladbe z vseh festivalov, na katerih sem bila. Zgoščenko se lahko kupi preko spletne strani ZKP RTV Slovenija, v vseh bolje založenih trgovinah ali pa kar pri meni osebno.

Kaj ti glasba pomeni?

Skoraj vse.

Poleg glasbene kariere si tudi pridna študentka. Niti v času intenzivnih priprav na EMO leta 2008 nisi pustila študija ob strani. Kmalu se bliža zaključek, torej diploma. Kaj potem?

Kaj potem? Dobro vprašanje. Najprej gledam tole diplomo oziroma jo želim čim prej videti v svojih rokah. Kasneje pa bomo videli, kako se bo čas zavrtel in kakšno službo bo prinesel.

Vse tvoje pesmi predstavljajo neke vrednote oziroma je skozi besedila tvojih pesmi zaznati vrednote, ki so ti blizu. Te vrednote so ti tudi blizu v Slovenski ljudski stranki, kjer si predsednica Občinskega odbora podmladka SLS, Nove generacije. Ti poleg glasbe, študija, delno politike uspe najti še kaj prostega časa? Kaj počneš takrat? Kot smo lahko izvedeli na tvojem blogu (tinagacnik.blogspot.com) te je tvoj spremljevalec že zaprosil za roko. Lahko kmalu pričakujemo potrditev vajine ljubezni tudi pred oltarjem?

Joj, kako ste radovedni. (smeh) Kaj počnem takrat, ko ne pojem? Pojem. (smeh) Vse se vrti okoli glasbe, okoli petja … Tole okoli potrditve ljubezni in ostalih zadev pa naj ostane skrivnost.

Kako kot bodoča mamica komentiraš predlog novega Družinskega zakonika?

To je ena velika, kako bi se izrazila, bom kar po domače, ena velika norija sodobnega sveta in velikokrat se ne zavedamo, v kakšne težave pravzaprav rinemo s takšnim mišljenjem in predlogi. Nedvomno je treba bolj razmisliti o predlogih in dejansko upoštevati mnenje ljudi.

Kaj ti pomeni družina?

Družina je na moji lestvici vrednot na zelo visokem mestu. Zelo veliko mi pomeni. Že današnji koncert je velik pokazatelj tega. Stojijo mi ob strani, kajti koncert organiziram sama in je to zelo velik zalogaj. Na tem mestu bi poudarila, da sem jim zelo zelo hvaležna. Želim, da bi se družina le še večala.

Na kaj si najbolj ponosna?

Ponosna sem na vsak tisti dan, ko naredim nekaj dobrega, ko razveselim svoje bližnje.

Katero stvar bi lahko vsak človek naredil, da bi prišlo do čim večjega sožitja med generacijami?

Medgeneracijske razlike torej. Predvsem bi se bilo treba več družiti. Nekateri pravijo, da je boljše, če se otrok čim prej odseli od staršev, ampak s tem izgubi stik s starejšo generacijo in ne ve, kako odreagirati, postane nestrpen ter sovražen do starejših generacij, kar pa zagotovo ni dobro.

Katera je največja dragocenost, vrednota, ki si jo prejela od babice, dedka, mogoče katere druge starejše osebe?

Na tem mestu bi omenila svojo babico, ker sva bili res izredni prijateljici. Učila me je petja, saj je bila izjemna korska pevka in je tudi dobila priznanje od papeža Janeza Pavla II. za petje na koru. Veliko stvari me je naučila. Predstavila mi je ogromno vrednot. In mi jih »vtepla« v glavo, za kar sem ji izredno hvaležna.

Boš za konec povedala še kaj zanimivega?

Glede na to, da me do mojega koncerta loči le še par ur, se adrenalin bliža vrhuncu. To je moj prvi koncert in si želim, da mine kar najlepše za vse.

intervju pripravil_ Jernej Čeligoj