Ljubljana, 23. april 2010 – V nadaljevanju 16. redne seje DZ RS je vodja PS SLS Jakob Presečnik predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke verjamemo v dobronamernost predlagateljev zakona, da skušajo zagotoviti dovolj nujno potrebnih organov za presaditve v namene zdravljenja in reševanja življenja za čim več ljudi.
V Poslanski skupini SLS pa nismo enotnega mnenja glede podpore zakonu, saj se ob njem odpira veliko nerešenih dilem. Predlog sprememb in dopolnitev vnaša novo kategorijo, tako imenovano domnevno privolitev, v skladu s katero smo vsi darovalci, v kolikor izrecno temu ne nasprotujemo. Nobena odstranitev organov pa se ne sme opraviti, če obstaja, ali se domneva, ugovor s strani pokojnika. Posameznik lahko prepreči odvzem delov njegovega telesa po smrti z izrecno pisno izjavo, podano pri osebnem zdravniku. Če izhajamo že iz naše Ustave, kjer je v 35. členu zapisano, da je, citiram_ "Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic." V 18. členu Ustave je zapisano tudi naslednje_ "Na človeku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve." Iz česar izhaja, da je treba za vsak poseg na telesu, pa čeprav po smrti, torej tudi za presaditev organov, imeti svobodno privolitev človeka. Kot vemo, je za vsak poseg v medicini dejansko potrebna privolitev pacienta ali svojcev. Pri odvzemu organov za presaditev pa gre za še bolj občutljivo ureditev, zato se odpira vprašanje, ali je domnevna privolitev sploh dopustna. Kot je zapisala v svojem mnenju tudi varuhinja človekovih pravic, s tem posegamo v zelo občutljivo področje človekovih pravic. Posegamo namreč v nedotakljivost človeškega življenja in njegovega telesa.
Vsekakor pa bi morali v primeru, da bi bil zakon sprejet, v zakonu določiti obveznost obveščanja vseh državljanov s posebnim obrazcem, podobno, kot je to za izbiro zdravnika. Obvestilo oziroma obrazec bi moral postati obvezni del pacientove kartoteke pri osebnem zdravniku. Zapisati bi morali v zakon tudi izrecno obvezo obveščanja pacientov ali svojcev, da je izjava o nasprotovanju vnesena v ustrezen register.
Slovenski transplant dela sicer zelo dobro. Sistem je postavljen in organiziran na etičnih merilih, le organov, kot je znano, primanjkuje. Poznano je dejstvo, da trenutno ni mogoče zadostiti potrebam po marsikaterem organu, kar seveda zbuja skrb. V transplantacijski medicini, kjer se kot zdravilo uporablja del človekovega telesa, namreč velja, da je vsaka država dolžna sama poskrbeti za svoje bolnike. Prenos ali podaritev organov v drugo državo je le izjemoma možno.
Dejavnost presaditve delov človeškega telesa je vezana na številne dejavnike, ki morajo biti medsebojno usklajeni. Strinjamo se s predlagatelji, ki navajajo, da čim bolj razvita dejavnost pomeni več upanja za več bolnikov na tovrstno zdravljenje in posledično se jih vedno več uvršča tudi na čakalno listo. Po zakonu in etičnih principih je potrebno poskrbeti za čakajoče in uporabiti vse možne metode za izboljšanje programov za presaditve. Res pa je tudi, da pomeni domnevna privolitev neko prisilo, pomeni poseg v človekovo telo brez privolitve, kar je etično in tudi ustavno in zakonsko lahko zelo sporno. Prepričani smo, da bi tudi z bolj intenzivno kampanjo in z obvezo, na primer osebnih zdravnikov, da opozorijo paciente na možnost, da postanejo darovalci, dosegli več odzivnosti in bi se več ljudi odzvalo, da postanejo darovalci. Glede na izkušnje glede dosedanje informiranosti o možnosti darovanja lahko sklepamo, da bodo državljani premalo obveščeni o možnosti ugovora, kar pa je sporno in celo nesprejemljivo. V vsakem primeru je treba z obveščanjem in ozaveščanjem vzbuditi, da bi se več ljudi odločilo za darovanje organov po smrti in bi s tem rešili marsikatero življenje.
Kot rečeno, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke o tem občutljivem vprašanju in nedorečenosti predloga nismo enotnega mnenja. V primeru potrditve v prvi obravnavi pa bo potrebna temeljita dodelava predloga sprememb zakona. Podpiramo pa postopek, ki ga predlaga Vlada RS oziroma Ministrstvo za zdravje RS. Hvala lepa.