Ljubljana, 19. april 2010 – Prvi dan 16. redne seje DZ RS bi moral predstavnik Poslanske skupine SLS predstaviti mnenje PS SLS glede predloga Zakona o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, a so se opozicijski poslanci odločili za obstrukcijo. Mnenje pa si vseeno lahko preberete v nadaljevanju. 

Predlagani arbitražni sporazum je za Slovenijo slab in škodljiv, zato ga je treba zavrniti! Sloveniji ne omogoča ustrezne in pravične rešitve ter tako ogroža vitalne slovenske nacionalne interese, kar med drugim po vsej verjetnosti pomeni, da bomo izgubili morje, teritorialni stik Slovenije z mednarodnimi vodami, status pomorske države in še bi lahko naštevali.

Ozemlje, ki ga določajo državne meje, je eden od konstitutivnih elementov samostojne in neodvisne države, je temeljna vsebina suverenosti države. Tega se je zavedal tudi ustavodajalec, zato je državne meje, ki jih je lahko določil v času sprejetja TUL, določil v II. razdelku TUL. Pri tem je s Hrvaško lahko določil samo državno mejo na kopnem, in sicer kot mejo med republikama v okviru bivše SFRJ. Na morju te meje ni bilo mogoče določiti, ker ni obstajala in ne obstaja niti danes.

Ustava RS sicer mednarodnim pogodbam v hierarhiji pravnih aktov v Sloveniji daje višji položaj od zakonskih določb, ne sprejema pa naš pravni red primata mednarodnega prava nad ustavnimi določbami.

Prav do takšnega primata pa bo prišlo z ratifikacijo AS, saj AS v spornih delih prenaša v odločanje Arbitražnemu sodišču ustavno materijo (določanje državne meje) in zavezuje ustavodajalca, da bo razsodbo, ki bo to ustavno materijo urejala, implementiral v TUL. Z odločitvijo Arbitražnega sodišča, ki bo sprejeta na podlagi AS, bo v nasprotju z Ustavo dopolnjena TUL s tem, da bo določila mejo na morju.

Tej neustavnosti bi se lahko Državni zbor RS izognil na dva načina. Ali tako, da bi ustrezno spremenil TUL tako, da bi omogočil ratifikacijo mednarodne pogodbe z drugačno večino, kot se zahteva za spreminjanje ustavnih določb, ali pa tako, da bi z isto večino ratificiral Zakon o ratifikaciji AS in s tem zadostil kriteriju za odločanje o ustavni materiji.

 

Vsaj tako je veljalo do izdaje mnenja Ustavnega sodišča. V mnenju, v katerem je presojalo skladnost SOPS z Ustavo, je med drugim zapisalo_ »Pri tem je bistvena razlika med morsko in kopno mejo med državama v tem, da morsko območje, ki spada pod suverenost ene ali druge države, med njima ni bilo nikoli opredeljeno na način, kot je to veljalo za kopno.«

Z mnenjem št. Rm-1/09 pa je Ustavno sodišče nadgradilo dosedanje stališče, na podlagi katerega je glede na načelo uti possidetis meja na kopnem ustavnopravno varovana tam, kjer je potekala meja med republikama v okviru nekdanje SFRJ, meja na morju pa po črti, do katere je Slovenija pred osamosvojitvijo izvrševala dejansko oblast do odprtega morja.

S tem je odstopilo od prejšnjega stališča, saj če Ustavno sodišče ne bi določilo meje na morju, bi se zastavilo vprašanje, kako naj Arbitražno sodišče določi potek meje med Slovenijo in Hrvaško na morju, če niti ni nesporen njen obstoj niti ni bila nikoli določena.

Z navedenim stališčem je torej Ustavno sodišče postavilo »na glavo« svoje stališče in tudi stališče Vlade RS, po katerem_ »Arbitražni sporazum ni v neskladju s TUL, Ustavo, ker meja na morju ni bila nikoli določena.«

Prav tako je odstopilo od stališča, sprejetega pri presoji ustavnosti t.i. španskega kompromisa, ko je tudi šlo za abstrakten položaj, do katerega bi lahko prišlo, če bi morala po ratifikaciji Slovenija spremeniti svojo zakonodajo, kar pa bi bilo v neskladju z 68. členom Ustave.

Smo torej v položaju, ko bi moralo Ustavno sodišče izreči negativno mnenje. Vendar tega ni storilo, je pa naložilo Državnemu zboru RS, naj pretehta, ali ne bi bilo treba, da država ne bo spravljena v navedeni položaj, spremeniti TUL.

Razsodba Arbitražnega sodišča bo torej lahko odstopila od mejne črte med Slovenijo in Hrvaško, kakor je določena v TUL in z njo ustavnopravno zaradi načela uti possidetis pa tudi mednarodnopravno varovana.

Posledično bo to predstavljalo »prevzem mednarodne pravne obveznosti, ki bi bila v nasprotju z Ustavo«.

Torej – z ratifikacijo arbitražnega sporazuma bo država postavljena v položaj, ko ali krši mednarodno pravo ali pa krši Ustavo. S tega vidika torej ratifikacija Arbitražnega sporazuma pomeni prevzem mednarodne pravne obveznosti, ki bi lahko bila v nasprotju z Ustavo.

In implementacija sodbe Arbitražnega sporazuma bo terjala spremembo Ustave, če bo Slovenija hotela imeti notranje skladen ustavnopravni red.

Ne glede na vse, arbitražni sporazum je slab in treba ga je zavrniti.