Spoštovani,
danes mineva 22 let od ustanovitve prve demokratične politične stranke po 2. svetovni vojni v Sloveniji – Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine -, velikega dogodka, ki je pomenil začetek zgodovinsko pomembnih političnih sprememb v Republiki Sloveniji in s tem v državi SFRJ v smeri prehoda iz komunističnega sistema v demokracijo in tržni ekonomski sistem.
Leto 1988 je bil čas, ko smo se Slovenci odločili za spremembe v tedanjem družbenem ter političnem prostoru. Slovenski intelektualci, kmetje, študentje biotehniških ved ter ljudje s podeželja so ozavestili, da je položaj kmeta slab, se začeli zbirati in oblikovati odločitve za soustvarjanje boljšega jutri. Naj spomnim, da je februarja 1988 v reviji Mladina prof. dr. Franc Zagožen objavil kritiko povojne kmetijske politike in predlagal ustanovitev Zveze slovenske kmečke mladine kot samostojne stanovske organizacije, ki naj bi ji sledila ustanovitev podobne stanovske organizacije odraslih, Slovenske kmečke zveze, znotraj SZDL - ustanovitev organizacij kmetov, ki sta po Zagožnovih takratnih napovedih bili nujno potrebni in ki bosta prvi poklicani k spreminjanju obstoječega stanja. SKZ, katere prvi statut je nastal ob pomoči prof. dr. Franceta Bučarja, je zanetila plamen, pa čeprav kot stanovska organizacija. Čas namreč še ni bil zrel za registracijo kakšnih političnih organizacij ali bog ne daj strank, zato so se registrirali kot društvo. Ta plamen je privedel do zbiranja kritičnih mas civilno-družbenih pobud Slovenk in Slovencev, do plebiscita, izločitve iz SFRJ, osamosvojitve, ubranitve svoje samostojnosti, sprejema ustave samostojne republike in mednarodnega priznanja.
Slovenska kmečka zveza, katere prvi predsednik je bil Ivan Oman, se je leta 1992 preimenovala v Slovensko ljudsko stranko in kot prva demokratična politična stranka po 2. svetovni vojni zamajala trdnjavo privilegija in ekskluzive vladanja Komunistične partije. Pomenila je demokratizacijo in rojevanje tudi drugih demokratičnih političnih pobud, politični začetek uresničevanja demokratičnih sprememb.
SKZ je odigrala tudi pomembno vlogo v koaliciji DEMOS. Idejni oče Ivan Oman je tedaj izgovoril znamenite besede_ »Na volitve gremo zato, da zmagamo«. Zmagati na volitvah je pomenilo uresničitev idej koalicije DEMOS s ciljem dosega demokratizacije in suverene Slovenije na miren način. Koalicijske stranke DEMOSA so z zmago na prvih demokratičnih volitvah uresničile zastavljen cilj.
V Slovenski ljudski stranki smo ponosni na pogumne ljudi, ki so imeli drzno vizijo za boljšo perspektivo za slovensko kmetstvo v tistem času v skupnem gibanju slovenskih kmetov, ki je vodilo do ustanovitve Slovenske kmečke zveze - na pobudnika in idejnega očeta Slovenske kmečke zveze prof. dr. Franca Zagožna ter na prvega predsednika Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Na vse, ki so dihali zrak sprememb 12. maja 1988 na ustanovnem zboru SKZ in ZSKM v Unionski dvorani v Ljubljani, na vse, ki so stopili na pot demokratizacije slovenskega naroda.
V Slovenski ljudski stranki smo ponosni na pogumne ljudi, ki so doživljali to, kar danes opisuje Ivan Oman_ »Kot v napetem filmu so se vrstili dogodki. Prva zgodba, prvi šok: 57. številka Nove revije; Teoretična utemeljitev gibanja za slovensko državo. Druga zgodba_ 12. maj 1988, Union. Kmetje presenetijo z ustanovitvijo Slovenske kmečke zveze (SKZ). Šokantna novica ne le za Slovenijo in Jugoslavijo, pač pa tudi za Evropo. V mali Sloveniji – velik dogodek. Dotlej je obstajala samo poljska Solidarnost. Ker se je to zgodilo, je lahko nastopila tretja zgodba_ Demos. Ker smo imeli Kmečko zvezo in Demos, je nastopila četrta zgodba. Na cvetno nedeljo 1990 zmaga na volitvah, nato pa nasproti peti zgodbi. Svobodna Slovenija.«
Danes, 22 let po teh demokratičnih spremembah, se je zgodilo mnogo stvari. Na področju političnega, družbenega in gospodarskega razvoja smo v teh letih dosegli veliko, iz socialističnega ekonomskega sistema smo prešli v tržno ekonomijo, vstopili v EU in med drugim zamenjali tudi svojo slovensko valuto tolar v evro. Velike spremembe, ki pa, kot je videti danes, zagotovo nimajo le pozitivnih učinkov oziroma si moramo priznati, da na marsikaterem področju nismo naredili dovolj, ponekod celo odločno premalo. V hlastanju za političnimi in ekonomskimi spremembami se nam je s prehodom na tržni ekonomski sistem zgodila tudi divja privatizacija, skozi proces kapitalističnega delovanja družbenega sistema pa se nam je zgodila tudi kriza vrednot, v kateri smo pozabili na sočloveka, na delavca, na kmeta – na malega človeka, za katerega danes žal tudi pravna država ne velja enako kot za človeka z vplivom, zvezami in veliko denarja.
Kmečko prebivalstvo se je pred 22 leti spraševalo, ali mora kmet res le ubogati? Danes se jaz sprašujem isto_ ali mora kmet, delavec, študent, upokojenec, član družine, državljan – danes res le ubogati? Lahko ljudje na najvišjih položajih kršijo zakone in s tem ogrožajo življenja ljudi, pa naša izvršna oblast to prepozna le zgolj kot disciplinsko kršitev? Lahko razvrednotimo družino kot temeljno celico slovenske družbe s posvojitvami otrok s strani istospolnih parov? Lahko študij res postane zgolj privilegij premožnih? Lahko nek menedžer prejme 1 milijon evrov odpravnine, mnogim delavcem z minimalno plačo pa med tem lahko podjetja nekaznovano ne plačujejo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje? Lahko zanemarimo slovenskega kmeta in sposobnost samostojne samooskrbe s hrano? In lahko država na vsakem koraku potepta javni interes?
V Slovenski ljudski stranki na vsa vprašanja odgovarjamo z odločnim NE. Demokracijo in spremembo politično-ekonomskega sistema smo si v tistih prelomnih časih izborili ravno zato, da bomo lahko v svoji suvereni državi bolje in pravičneje skrbeli za vse, za pravično pravno državo, predvsem pa za inovativen gospodarski razvoj, temelječ na družbi znanja, od katerega bo družba kot celota imela koristi. Zato smo v Slovenski ljudski stranki zaskrbljeni, ker aktualna Vlada RS kljub gospodarski krizi in kljub našim neštetim pozivom za ukrepanje, tako na ravni proti-kriznih ukrepov kot ukrepov za zagotovitev pravičnejše pravne države in učinkovitega zastopanja javnega interesa, še vedno ne stori ničesar oz. nikakor ne dovolj.
Ob današnjem dnevu, ko se v Slovenski ljudski stranki spominjamo svoje ustanovitve – rojstva pomladi naroda, demokratičnih sprememb in kasnejše slovenske osamosvojitve, nikakor ne moremo niti mimo kritike načina, kako današnja slovenska oblast brez širšega dialoga in soglasja ter brez sodelovanja pravne stroke ureja vprašanje slovensko-hrvaške meje. Slovensko ozemlje je namreč temelj naše državnosti, aktualna slovenska Vlada RS pod vodstvom predsednika Vlade RS Boruta Pahorja pa se je o nedvomno nespornem slovenskem ozemlju (med drugim zaselki na levem bregu Dragonje in levem bregu Mure pri Hotizi) pripravljena pogajati brez posebnih zahtev s sosednjo Hrvaško. Še več, aktualna Vlada RS je z arbitražnim sporazumom o meji s Hrvaško pripravljena celo zakockati slovenski teritorialni dostop do mednarodnih voda, čeprav bi lahko v luči približevanja vstopanja Hrvaške v EU ohranitev neposrednega dostopa na odprto morje lahko odločno zahtevala. V Slovenski ljudski stranki tej nespametni zunanji politiki aktualne oblasti odločno nasprotujemo in bomo storili vse, da bo Sporazum o arbitraži o slovensko-hrvaški meji na referendumu 6. junija 2010 zavrnjen. Kajti, kot smo se pred dvaindvajsetimi leti borili za demokratizacijo Slovenije, za slovensko osamosvojitev – tako se moramo boriti tudi danes za ohranitev nesporno slovenskega ozemlja in morja, kot ga opredeljujeta tudi Temeljna ustavna listina in Ustava RS.
Spoštovani,
ob današnji 22. obletnici ustanovitve Slovenske kmečke zveze, današnje Slovenske ljudske stranke, čestitam vsem pogumnim ustanoviteljem, članicam in članom SLS ter vsem, ki spremljajo naše aktualno politično delo in se vanj vključujejo z željo, da kot državljani, kmetje, delavci, študentje in upokojenci, člani družine – ne le ubogate, ampak se zavedate svojih pravic in možnosti, da z aktivnim sodelovanjem v družbi tudi danes lahko uveljavljamo voljo ljudstva, demokracijo, zaščitimo slovensko ozemlje in morje in uveljavljamo pozitivne spremembe za boljši gospodarski in socialni jutrišnji dan.
mag. Radovan Žerjav
predsednik Slovenske ljudske stranke