SLS nasprotuje 384 milijonov evrov visoki pomoči Grčiji, ne da bi ta država nemudoma začela z drastičnim varčevanjem, takojšnjimi reformami in končala s pouličnim vandalizmom. In šele v primeru rigoroznih varčevalnih ukrepov Grčije je čas za solidarnost!
Ljubljana, 5. maj 2010 – 384 milijonov evrov, kolikor naj bi Slovenija namenila posojila Grčiji je za sedanje razmere gromozanska vsota. »Takšno posojilo bo še dodatno obremenilo že tako slabo stanje slovenskih javnih financ, povečalo javni dolg in še dodatno poslabšalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Hkrati je treba poudariti, da gre za izredno tvegano posojilo, za katerega je zelo vprašljivo, ali bo sploh kdaj v celoti vrnjeno,« je prepričan predsednik SLS mag. Radovan Žerjav.
»Pri vsej tej evropski velikodušnosti, v katero je prisiljena tudi Slovenija, me moti predvsem odnos Grčije do samega problema. Grki so povsem sami krivi, da so zaradi neodgovornega ravnanja in razsipnosti javnega sektorja prišli v trenutni položaj, zato je nujno, da v Grčiji pokažejo najvišjo mero resnosti in pripravljenosti za ukrepanje. To pomeni, da se ljudje umaknejo z ulic in prenehajo z vandalizmom ter da celotna država takoj začne z radikalnim varčevanjem,« je ogorčen mag. Žerjav, ki dodaja_ »Če Grki ne mislijo konkretno zagristi v varčevalne ukrepe in sprejeti temeljitega programa prestrukturiranja, je veliko bolje ta denar nameniti olajšavam in dodatnim spodbudam slovenskega gospodarstva! Žerjav še poudarja, da se v Sloveniji sami soočamo s težavo večanja brezposelnosti, sedaj pa mora slovensko delavec reševati grškega, ki je do sedaj prejemal vsemogoče bonuse, od 13. in 14. plače, do nekakšnih dodatkov za točen prihod na delovno mesto, in kjer je nacionalni šport izogibanje plačilu davkov.
V SLS poudarjamo, da Slovenija v proračunu sredstev za pomoč Grčiji nima. Seveda bo slovenska vlada izhod iskala v dodatnem zadolževanju, čemur pa v SLS ostro nasprotujemo, kajti javni dolg smo samo v tem mandatu več kot podvojili brez pravega načrta saniranja teh posojil v prihodnosti. Zdaj je čas, da se poiščejo notranje rezerve pri sami državni upravi, ki pravzaprav nikoli ni drastično zmanjšala svoje porabe, za vsaj 10 odstotkov, kot v SLS pozivamo že dalj časa.
»Od Vlade RS v SLS pričakujemo, da če bo do finančnega posojila Grčiji dejansko prišlo, da bodo pripravili transparenten načrt oz. poročilo od kje so bila sredstva pridobljena, pod kakšnimi pogoji, čemu se bomo morali zaradi tega odpovedati in kaj to pomeni za državno blagajno in usmeritve državnega proračuna,« je odločen mag. Žerjav. Ob tem je predsednik SLS mag. Radovan Žerjav še izrazil upanje, da nas bo grški primer dovolj streznil in spodbudil k aktivnejšem snovanju strategij za izhod iz gospodarske krize. »Trenutno imamo namreč odlično priložnost, da hkrati s kratkoročnimi ukrepi v pomoč podjetništvu vzporedno peljemo tudi nujno potrebne ključne strukturne reforme in tako končno nekaj naredimo tudi za prihodnost slovenskega delavca,« še zaključi predsednik SLS mag. Radovan Žerjav.