Državne meje, ki določajo ozemlje, so eden od konstruktivnih elementov samostojne in neodvisne države. So temeljna vsebina suverenosti države. Tega se je zavedal tudi ustavodajalec, zato je državne meje, ki jih je lahko določil v času sprejetja Temeljne ustavne listine, določil v drugem razdelku le teh. Pri tem je s Hrvaško določil samo državno mejo na kopnem, in sicer kot mejo med republikama v okviru bivše Jugoslavije. Na morju te meje ni bilo mogoče določiti, ker ni obstajala in ne obstaja niti danes. Odločitev arbitražnega sodišča, ki bo sprejeta na podlagi arbitražnega sporazuma, bo po vsej verjetnosti v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije dopolnila Temeljno ustavno listino s tem, da bo določila mejo na morju. Do izdaje mnenja Ustavnega sodišča o arbitražnem sporazumu je namreč veljalo, da je bistvena razlika med morsko in kopno mejo med državama v tem, da morsko območje, ki spada pod suverenost ene ali druge države, med njima ni bilo nikoli opredeljeno na način, kot je to veljalo za kopno. Z mnenjem o arbitražnem sporazumu pa je Ustavno sodišče nadgradilo dosedanje stališče, na podlagi katerega je glede na načelo uti possidetis, meja na kopnem ustavno varovana tam, kjer je potekala meja med republikama v okviru nekdanje Jugoslavije, meja na morju pa po črti, do katere je Slovenija pred osamosvojitvijo izvrševala dejansko oblast do odprtega morja. Z navedenim stališčem je torej Ustavno sodišče postavilo »na glavo« svoje stališče in tudi stališče Vlade Republike Slovenije, po katerem vlada ob obrazložitvi arbitražnega sporazuma meni, da arbitražni sporazum ni v neskladju s Temeljno ustavno listino, torej Ustavo, ker meja na morju ni bila nikoli določena. Prav tako je Ustavno sodišče odstopilo od stališča, sprejetega pri presoji ustavnosti tako imenovanega Španskega kompromisa, ko je tudi šlo za abstrakten položaj, do katerega bi lahko prišlo, če bi morala po ratifikaciji Slovenija spremeniti svojo zakonodajo, kar pa bi, po mnenju Ustavnega sodišča, bilo v neskladju z 68. členom Ustave.
Razsodba arbitražnega sodišča bo torej lahko odstopila od mejne črte med Slovenijo in Hrvaško, kakor je določena v Temeljni ustavni listini in z njo ustavnopravno, zaradi načela "uti possidetis" pa tudi mednarodno, pravno varovana. Arbitražni sporazum je postopkovni dokument. Kot tak zgolj predpisuje, kako in na kakšen način bo sodišče odločalo o vsebini in predstavlja preveliko tveganje za Slovenijo. Ena od temeljnih pomanjkljivosti tega sporazuma po našem mnenju je, da Slovenija nima nobenega zagotovila, da bo v prihodnje imela teritorialni stik z mednarodnimi vodami oziroma da bomo do mednarodnih voda dostopali po slovenskem teritorialnem morju, in ne preko hrvaškega morja ob neki, po domače rečeno, služnosti.
Prav tako se z določbami o tem, kako dolgo bo arbitraža trajala in predvsem o tem, da vsi roki iz sporazuma začnejo teči po podpisu pristopne pogodbe s strani Hrvaške, odpovedujemo pomembni pogajalski prednosti in predvsem dejstvu, da mi smo polnopravna članica Evropske unije, Hrvaška pa to šele želi postati. Verjemite, da ko bo Hrvaška v Evropski uniji, nikogar v mednarodni politiki ne bo več zanimalo, kaj se dogaja na mejnem sporu med dvema balkanskima državicama, in šele tedaj bo zgodba o naših pravicah izgubljena za vse večne čase.
Nikakor ne razumem, kam se nam tako mudi, pa čeprav za ceno oškodovanja vitalnih strateških interesov. Najprej je treba mednarodni javnosti sploh pojasniti jedro spora in razloge, zakaj nam zgodovinsko pripadajo določene pravice in ozemlja, ki jih mednarodno pravo ne more reševati. Prav pristanek na reševanje po mednarodnem pravu, kar je eksplicitno zapisano v točki 3.A, je uresničitev želja nasprotne strani. In nenazadnje, Slovenija je zgodovinsko gledano vedno imela teritorialni dostop do odprtega morja. Po naši oceni nam arbitražni sporazum tega ne zagotavlja. Če se spomnim, dobro leto nazaj se nam je že oddahnilo, saj je s sprejetjem Sklepa Državnega zbora Republike Slovenije o zaščiti slovenskih interesov kazalo, da smo se Slovenci končno začeli zavedati, da moramo odločno in samozavestno braniti tisto, kar je naše. Če bi vedel, da se bomo že čez leto v tej dvorani pogovarjali o tem, kdaj iti na referendum in potrditi ali zavrniti arbitražni sporazum, bi bil globoko zaskrbljen. S kakšno lahkoto Slovenci barantamo z lastnim ozemljem, kot da se nismo stoletja in stoletja težko borili zanj. Grozljivo.
Predlagani arbitražni sporazum je za Slovenijo slab in škodljiv, zato ga je na referendumu treba zavrniti. Sloveniji ne omogoča ustrezne in pravične rešitve ter tako ogroža vitalne slovenske nacionalne interese, kar med drugim po vsej verjetnosti pomeni, da bomo izgubili morje, teritorialni stik Slovenije z mednarodnimi vodami, status pomorske države, in še bi lahko naštevali.
V Slovenski ljudski stranki resnično obžalujemo, da breme tako kompleksne, a hkrati pomembne problematike, kot je odločanje o meji, prelagamo na državljanke in državljane. A, spoštovana vlada in poslanci koalicije, druge možnosti nam niste ponudili. Arbitražni sporazum je v celoti izdelek nekaj posameznikov v vladi. Pri njegovem nastanku pa je bila ignorirana celotna pravna stroka, zainteresirana strokovna javnost in ostala politika. Prav zato bomo v Slovenski ljudski stranki predlagani odlok o razpisu referenduma seveda podprli. Bili smo namreč prva politična stranka, ki je v primeru neustrezne rešitve takšen referendum tudi napovedala. Veseli nas vsaj to, da je v tem trenutku politika zbrala toliko moči, da arbitražni sporazum soglasno pošiljamo v presojo ljudstvu. Čeprav pozno, še ni prepozno. Na referendumu imajo ljudje možnost zavrniti arbitražni sporazum in dokazati, da se nihče nima pravice samovoljno odločati v škodo slovenskemu ozemlju in morju. Slovenija je bila v svoji zgodovini že prevečkrat ozemeljsko oškodovana, zato v Slovenski ljudski stranki ne bomo dopustili, da se to ponovi in smo odločno proti arbitražnemu sporazumu.
Upamo in želimo, da bodo volivke in volivci na referendumu odločili tako, kot je za našo domovino, našo ozemeljsko celovitost in suverenost ter predvsem za bodoče rodove Slovenk in Slovencev najbolj prav.
Hvala lepa.