Ljubljana, 2. junij 2010 - V poslanski skupini SLS so na včerajšnji novinarski konferenci opozorili, da je odločanje na referendumu odločanje o ohranitvi oz. neohranitvi celovitosti slovenskega ozemlja na kopnem in morju, ne odločanje o tem, katero politično opcijo podpiramo. Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav je pojasnil, da se bi Slovenke in Slovenci morali zavedati, da v nedeljo ne bo odločanje za predsednika vlade ali predsednika največje opozicijske stranke, temveč odločanje o tem, ali bo Slovenija imela teritorialni dostop do odprtega morja. "Odločanje skozi prizmo politične pripadnosti je neodgovorno," je še poudaril Žerjav.
Po besedah predsednika SLS mag. Radovana Žerjava v zadnjih dneh "padajo maske". Kot pravi, je vlada narisala zemljevid morebitne razsodbe, ki je zelo podoben zemljevidu, ki ga je narisal SLS. Le-ta kaže, da je dostop do mednarodnih voda mogoč izključno prek koridorja. Ob tem so v SLS omenili štiri možnosti statusa tega koridorja_ neke vrste kondominij, status odprtega morja, ločeno izvrševanje suverenosti (vodni stolp in morsko dno) in t. i. služnostna pot. "V nobenem primeru pa ta koridor ne bo v izključni lasti Slovenije. To pa je v direktnem nasprotju s 4. točko mnenja ustavnega sodišča o arbitražnem sporazumu. To pomeni, da se vlada vnaprej zaveda, da se skozi sporazum odpovedujemo delu slovenskega ozemlja," je poudaril predsednik SLS mag. Radovan Žerjav in pojasnil, da je del morja, ki bo postal koridor, trenutno slovenska last.
Poslanci SLS so izrecno poudarili, da si želijo dobrososedskih odnosov z južno sosedo, a ob tem opozarjajo, da Hrvaška Sloveniji ne priznava dostopa do mednarodnih voda, kar pa ni v duhu dobrososedskih odnosov. Podpirajo Hrvaški vstop v evropske integracije, toda naj priznajo slovensko pravico do izhoda na odprto morje, ki smo ga imeli ob osamosvojitvi. "Nenormalno se mi zdi, da smo v zadnjih dveh tednih imeli dva ali tri obiske hrvaških ministrov v Sloveniji. Vse lepo in prav. Ne zdi pa se mi v redu, da se tudi na takšen način poskuša vplivati na javno mnenje. Poudarjam_ gre za najpomembnejše vprašanje v dvajsetletni zgodovini! V tem vprašanju se moramo odločiti sami in ne potrebujemo nobene pomoči od nikogar," je poudaril mag. Žerjav.
Po Žerjavovem mnenju nam lahko odločanje strogo po mednarodnem pravu vzame tudi velik del kopnega ozemlja. V tem primeru naj bi med drugim pri Hotizi ostali brez 800 hektarov, izgubili pa naj bi tudi zaselek Mirišče, ker je bil 25. 6. 1991 na hrvaškem katastru. Ker si vlada v sporazumu ni izborila načela zunanje pravičnosti, nam sporazum poleg velikega tveganja na morju prinaša tudi izgube ozemlja na kopnem so prepričani poslanci SLS.
Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav svetuje državljanom in državljankam: "V nedeljo je potrebno pogumno in hrabro oditi na referendum in brez kakršnega koli strahu obkrožiti besedo 'proti'. Zakaj proti? Zato, da si bo slovenski narod kupil čas, da v prihodnjih mesecih najde skupen konsenz o tem vprašanju, na kakšen način bomo reševali to odprto vprašanje. Narobe bi bilo, da pride do potrditve arbitražnega sporazuma in da post festum arbitri določijo mejo, ki ne bi bila po volji Republike Slovenije. V tem primeru bi slovenski narod ostal, žal, razdeljen za desetletja, da ne bi rekel stoletja."
Poslanec SLS Janez Ribič je ob tem dodal, da v stranki podpirajo vstop Hrvaške v EU, vendar ne za ceno slovenskega ozemlja. Po njegovem mnenju bi z zavrnitvijo arbitražnega sporazuma dali Hrvaški možnost, da stopi korak nazaj, tja, kjer so bili 25. junija 1991.
"Imam občutek, da je hrvaška politika zaslepljena z ambicijo postati regionalni vodja. Bolj ko bodo oslabili Slovenijo, bolj se počutijo močni," pa je opozoril poslanec SLS Gvido Kres in dodal, da poti nazaj ne bo, če bomo potrdili sporazum, če ga zavrnemo, pa bomo na novem začetku in možnosti so še vedno odprte.
Poslanec SLS Franc Pukšič še poudarja, da na referendumu ne gre za levico ali desnico, ampak za Slovenijo. Ob potrditvi sporazuma se lahko po njegovem mnenju zgodi, da se v Slovenijo čez nekaj desetletij ne bo več govorilo slovensko, ampak hrvaško. Glede trditev, da bi zavrnitev referenduma škodila mednarodnemu ugledu Slovenije oz. jo potisnila v izolacijo, je Pukšič predstavil primera Grčije in Irske. Prva blokira vstop Makedonije le zaradi imena, pa je v bankrotu vseeno deležna visokega zneska evropske pomoči. Irska pa je povsem legitimno zavrnila Lizbonsko pogodbo, a je vseeno Evropa na koncu celo sprejela popravke pogodbe s strani Irske, kar dokazuje, da tudi Evropa upošteva mnenje državljanov svojih članic.