SLS: Sporazum Drnovšek – Račan ne more biti alternativa
Ljubljana, 28. maj 2010 – Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav v odzivu na ponavljajoče se očitke, da opozicija ne ponuja alternativ na arbitražni sporazum, sporoča: »Že večkrat smo v SLS povedali, da je prvi korak zavrnitev arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško na referendumu, nato zahtevati vzpostavitev stanja na dan slovenske osamosvojitve 25. junija 1991, torej umik Hrvaške z delov ozemlja in morja, ki so bili ob osamosvojitvi pod nesporno slovensko suverenostjo.« Po vzpostavitvi stanja ob osamosvojitvi pa je na razpolago več možnosti. Podobno kot prof. dr. France Bučar tudi v SLS verjamemo v smiselnost prizadevanj, da se prek mednarodne konference rešijo mejna vprašanja Hrvaške z vsemi njenimi sosedami. Prav tako obstaja možnost bilateralnih ali multilateralnih dogovorov vključno z možnostjo arbitraže, če bi uspeli priti do bolj ustreznega in pravičnega okvira, kot je to v sedanjem arbitražnem sporazumu, in ki bi slovenske osnovne zahteve tudi zagotavljal. Po vzpostavitvi stanja, kakršno je bilo ob osamosvojitvi, tudi v prihodnje ne bi bilo nobenih časovnih pritiskov na rešitev problema. Tako bi lahko pogovori trajali dlje časa brez škode za eno in drugo državo, saj bi bila izhodišča na začetku.
Predpogoj za vse naslednje korake je torej vzpostavitev stanja ob osamosvojitvi, ko je Slovenija imela teritorialni dostop do mednarodnih voda, nadzirala celotni Piranski zaliv in zaselke na levem bregu Dragonje in levem bregu Mure pri Hotizi.
»Ker se zadnje dni v medijih znova kot alternativa omenja rešitev Drnovšek – Račan, v SLS poudarjamo, da ta sporazum ni vseboval ključne slovenske zahteve po teritorialnem stiku z odprtim morjem, zato podobna rešitev nikakor ne more biti sprejemljiva,« še poudarja predsednik SLS mag. Radovan Žerjav.
Vsekakor bi bilo prav, da se še pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo poskuša doseči bilateralni dogovor o meji, ki bi zadovoljil vse naše osnovne zahteve, kajti z ureditvijo meje na način, kot nam ga sedaj ponuja hrvaška vlada, tudi v sedanjem arbitražnem sporazumu, si tudi v prihodnje ne moremo obetati dobrih medsosedskih odnosov.
»Če bi poskus bilateralnega dogovora, ki smo ga vsekakor dolžni ponuditi, spodletel, je treba Evropski uniji predlagati skupno reševanje problemov na celotnem področju Balkana v okviru nasledstvene oz. mednarodne konference. Ker ima Republika Hrvaška skoraj vse svoje meje še neurejene, je v luči lažjih postopkov nadaljnje širitve EU vsekakor smiselno, da se mejna vprašanja rešujejo v paketu, sicer bi se tudi v prihodnosti znalo zaplesti pri istem problemu, kot ga imata danes,« ponuja kot alternativo predsednik SLS mag. Radovan Žerjav.
Dejstvo je, da so meje republik nekdanje Jugoslavije na več mestih slabo določene, medtem ko jih na morju nikoli niti ni bilo. Zato bi bilo prav, da Evropa na problem pogleda celostno in ga poskuša urediti v paketu, saj se bo na ta način izognila še večjim težavam, ko se bo EU širila naprej proti jugovzhodu.
»Zavzemati bi se morali, da se v okviru takšne konference rešujejo tudi drugi problemi med državami. Tako je še vedno odprt problem varčevalcev Ljubljanske banke in obveznosti iz naslova skupnega upravljanje Nuklearne elektrarne Krško, vse to pa bi lahko reševali na istem mestu kot mejno vprašanje,« meni mag. Žerjav.
Mag. Žerjav je še prepričan, da bi s tem, ko bi si vzeli čas in trezno premislili, našli še mnoge druge predloge alternativ za rešitev mejnega vprašanja, kajti prav nikamor se ne mudi. Ključno pri vsem skupaj pa je, da pri tem problemu dosežemo notranje poenotenje tako politike, strokovne javnosti kot celotnega naroda.