»Za izboljšanje poslovanja Slovenskih železnic, krepitev sodelovanja in izkoriščanja sinergij med logističnimi podjetji obstaja veliko boljših rešitev od ustanovitve holdinga.«
Ljubljana, 22. junij 2010 – V Slovenski ljudski stranki vnovič opozarjamo, da problema Slovenskih železnic nikakor ne bo rešilo združevanje v logistični holding skupaj z Luko Koper in Intereuropo. »Ko v Vladi RS razmišljajo o povezovanju slovenskih logističnih družb v holding, se očitno ne zavedajo, o kako različnih podjetjih govorimo, predvsem z vidika njihove poslovne uspešnosti,« je nad idejo, ki ni usklajena praktično z nikomer, razočaran tudi vodja PS SLS Jakob Presečnik.
V SLS smo enotnega mnenja, da je prvi korak za izboljšanje poslovanja Slovenskih železnic razdružitev podjetja na dva dela, in sicer na infrastrukturo in promet. Oba dela nato zahtevata reorganizacijo poslovanja, vendar vsak na svoj način, saj gre za dve popolnoma različni enoti. Tudi notranja delitev prometnega dela, potniški in tovorni promet, bi morala biti konkretnejša, z racionalizacijo in modernizacijo vsakega dela posebej,ter z iskanjem novih pristopov na trge. Vsekakor pa je trmasto vztrajanje pri enoviti družbi, temelječi na nekih socialističnih osnovah, podprtih z zelo močnimi sindikalnimi interesi preteklost, ki vodi v popoln propad slovenskega železniškega prometa. V SLS močno obsojamo takšno trmasto tiščanje glave v pesek, saj bo umetno podaljševanje takšnega poslovanja, tudi na način, kot so si ga zdaj zamislili v Vladi RS, pripeljalo do oslabitve še ostalih dveh slovenskih logističnih podjetij.
V SLS smo prepričani, da z načrtovanim logističnim holdingom ustvarjamo za slovenske razmere gigantskega monopolista, čeprav naj bi slovensko gospodarstvo težilo prav k razbitju takšnih struktur. Poleg tega strategija, s katero so »holdinško kampanjo« začeli vladni predstavniki, na čelu z neformalnim sodelavcem pri sanaciji Slovenskih železnic in bivšim predsednikom uprave Deutsche Bahn Hartmutom Mehdornom, temelji trenutno povsem na začetni osnovni ideji o holdingu. Ob tem pa ne sindikatom ne javnosti niso postregli z eno samo številko, podatkom ali načrtom, kako bi novi holding lahko dosegal konkurenčne cene in kakovost, brez da bi država še dodatno vlagala vanj.
»Čeprav je holdinška struktura ena izmed možnosti za izboljšanje poslovanja podjetij, pa v omenjenem primeru ne rešuje osnovnega problema neučinkovitosti, hkrati pa prinaša izjemno tveganje, da bodo slabi poslovni temelji Slovenskih železnic v slabše poslovanje potegnili tudi zdrave dele slovenskega transportnega sektorja,« smo zaskrbljeni v SLS in za nesmiselne označujemo navedbe, da naj bi bile slovenske transportne družbe kot samostojna podjetja premajhna za uspeh v evropskem prostoru.
Pred kakršnimi koli vladnimi predlogi o reorganizaciji železniškega prometa in infrastrukture v SLS upravičeno pričakujemo temeljite finančne in kadrovske analize, pripravo korporativne strategije, izdelane predloge strategij po posameznih enotah, analizo zamišljene organiziranosti in pravne oblike, program izboljšanja učinkovitosti in dolgoročni investicijski načrt. Vse to, podprto s podpisi sodelujočih mednarodnih strokovnjakov, je lahko podlaga za določene nadaljnje korake. Vse ostalo je samo zamegljevanje problema ter poskus uveljavljanja lastniških in drugih interesov v slovenskih logističnih podjetjih skozi zadnja vrata.