Objavljamo članek, ki je bil objavljen v časnikih Delo in Večer v pismih bralcev.
Leta 1999 je Slovenija uvedla državno pokojnino in s tem dvignila raven svoje civilizacije.
To se je zgodilo na pobudo Slovenske Ljudske Stranke, predsednik vlade je bil Janez Drnovšek resorni minister za delo in družino pa Tone Rop. Oba sta uzakonjenje državne pokojnine podpirala.
Tako je zapisano v 59. členu takratnega zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju_
1. Oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki nima pravice do pokojnine po tem zakonu iz tujega javnega pokojninskega sistema oziroma po drugih predpisih, in katere lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice varstvenega dodatka po tem zakonu, pridobi pravico do državne pokojnine, če:
- je dopolnila 65 let starosti, in
- je med 15. in 65. letom starosti najmanj 30 let prebivala v Republiki Sloveniji.
2. Državna pokojnina iz prejšnjega odstavka znaša 33,3% najnižje pokojninske osnove.
Glavna značilnost državne pokojnine je bilo »spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva« kot pravi 21. člen naše Ustave, s tem, da je bila to državljanska pravica in ne socialna pomoč, za katero bi bilo treba prositi in upravičenost preverjati. Financira se direktno iz državnega proračuna in ne obremenjuje pokojninske blagajne.
Predlog novega pokojninskega zakona zdaj državno pokojnino ukinja in jo nadomešča s socialno pomočjo na prošnjo dosedanjega upravičenca. s preverjanjem premoženjskega stanja na osnovi nepremičnin. Dosedanji upravičenec bo moral zanjo zaprositi in zadovoljiti številnim birokratskim predpisom. To bo dodatno breme za socialne službe, za katere vemo, da že zdaj zaradi pomanjkanja kadrov ne zmorejo vsega dela.
Sedaj po 10 letih je to_ prvič, korak nazaj v našem prizadevanju postati bolj civilizirana družba, drugič v nasprotju z duhom slovenske ustave, ki zagotavlja spoštovanje človekovega dostojanstva v uradnih postopkih - dosedanja pravica se spreminja v eventuelno upravičenost do socialne pomoči, za katero je treba prositi in
tretjič, potratno, kajti kolikor vemo, stroški preverjanja premoženjskega stanja ne bodo skromni, morda celo večji od zneska za državne pokojnine.
Nihče pa ne bo s to spremembo nič pridobil, zadovoljila bo le tiste, ki pravijo_ »Tisti, ki vse življenje ni nič delal , nima pravice , za socialno pomoč mora prositi, birokratom mora dokazati , da je revež, ki nima od česa živeti!
Mnenja sem, da je državna pokojnina dobra naložba davkoplačevalskega denarja in vsaj majhen korak za lepšo in bolj civilizirano Slovenijo, saj tudi jaz plačujem davke.
Spoštovane poslanke in poslanci vseh strank, premislite prosim še enkrat, preden podprete to slabo zamišljeno spremembo!
Dr. Berta Jereb