Ljubljana, 14. junij 2010 – Prvi dan 18. redne seje Državnega zbora RS je vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik na predsednika Vlade RS naslovil ustno poslansko vprašanje v zvezi z gospodarsko situacijo v države. Več si lahko preberete v nadaljevanju_

Ustno poslansko vprašanje vodje Poslanske skupine SLS Jakoba Presečnika:

Spoštovani gospod predsednik Vlade, spoštovane ministrice, spoštovani ministri, kolegice in kolegi!

Glede na to, da imam vprašanje na podobno temo, kot je prej kolega spraševal in vi odgovarjali, moram reči, da sem temeljito poslušal tudi vse vaše odgovore. Kljub temu pa imam vprašanje s podobnega področja.

Slovenija je uradno še vedno v recesiji. Uradna statistika nas uvršča v lepo druščino. Poleg nas se od držav EU v recesiji nahajajo le še Grčija, Ciper in Romunija. Na lestvici svetovne konkurenčnosti smo padli za 20 mest, na 52. mesto med 58. državami. Za nami so se uvrstile le, po naših podatkih, Bolgarija, Romunija, Argentina, Hrvaška, Ukrajina in Venezuela. Vendar predsednik Vlade in minister za finance ostajata optimistična, saj pravita, da so za zdaj stvari za Slovenijo razmeroma ugodne, saj če bo oživelo evropsko gospodarstvo, potem bo to vplivalo tudi na slovensko in napovedi UMAR-ja bodo še vedno realno dosegljive. Čudno, lahko bi rekel, parazitsko razmišljanje. Naše kritike, da smo premalo naredili za zagon slovenskega gospodarstva, so očitno bile na mestu.

Komaj smo sprejeli proračun za leto 2010, je že pred nami rebalans proračuna, saj statistični podatki predvidevajo - po naših podatkih, ko še nismo dobili na mize rebalansa proračuna, to smo dobili danes in zagotovo je v njih mogoče kakšen podatek, ki ni točno tak, kot ga bom navedel, ker še nismo uspeli proučiti tega rebalansa -, torej, statistični podatki predvidevajo 540 milijonov evrov nižje prihodke od predvidenih. Izdatki naj bi se po, torej kot rečeno po nam dostopnih podatkih zmanjšali za skoraj 600 milijonov evrov. Predvsem s črtanjem investicij. Večinoma na področju prometa, zdravstva, obrambe, znanosti in tako dalje. V najbolj neprimernem času po našem mišljenju bomo varčevali z zamikom investicij v prihodnje leta, o varčevanju na področju materialnih stroškov, stroškov plač, blaga in storitev, pa zopet ne zasledimo nobenih posebnih, bi rekel, oprijemljivih podatkov. Zato me spoštovani predsednik Vlade zanima naslednje.

Ali ste vi osebno kot predsednik Vlade RS ob pripravi rebalansa proračuna od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov zahtevali znižanje materialnih stroškov, kot je postavka izdatki za blago in storitve in kakšna je bila vaša zahteva?

Drugo, kateri neposredni in posredni proračunski uporabniki so vaše navodilo upoštevali in kateri ne?

Odgovor predsednika Vlade RS Boruta Pahorja_

Tudi za voljo, kot rečeno danes je tak konstruktivni ponedeljek. Tudi za voljo vašega vprašanja bomo gradivu za proračunsko sejo pridali prav vse razpoložljive informacije o ukrepih, ki jih je slovenska vlada sprejela na področju varčevanja v njeni pristojnosti. Jaz mislim, da bodo to zanimivi podatki, ki bodo pokazali, da je bilo treba veliko truda, da smo prišli do rezultatov, kot je recimo v primerjavi z letom 2008 za skoraj 20% zmanjšan strošek za pisarniški material, za skoraj 15% prevozni stroški, službena potovanja so se zmanjšala skoraj za 40%. Pravim, tukaj je samo nekaj stvari, ki jih velja omeniti za to, da bi šel k tistim podatkom, ki so kot agregat veliko bolj pomembni. Na področju plač v javnem sektorju smo sklenili dva dogovora, ki v letih 2009-2010 pomenita znižanje potrebnih javnofinančnih sredstev za plače v javnem sektorju v skupni višini 450 milijonov evrov.Brez teh ukrepov, spoštovani gospod poslanec, brez teh ukrepov bi na primer rast plač v javnem sektorju to leto znašala 10,3% in zdaj znaša 2,7%. Ali je 2,7% primerno glede na gospodarsko rast in situacijo? Verjetno je to visoka rast, zlasti v primerjavi z rastjo plač v realnem sektorju, ampak brez zamere, nekaj bom rekel, ne pohvale, si ne upam misliti na to besedo s strani opozicije, ampak nekaj razumevanja za to, koliko ogromnega dela je bilo potrebno dati za to, da smo dogovorili s socialnimi dejavniki te dogovore. Vsaj nekaj tega priznanja pa bi vendarle lahko bila ta Vlada deležna. V predlogu rebalansa, ki smo ga poslali v Državni zbor je res, da se odhodki namenjeni investicijam znižujejo, nikakor ne drži, da se ne znižujejo tudi izdatki za blago in storitve oziroma materialne stroške. Ob tem je treba povedati, da so se znižali izdatki za to področje v primerjavi z letom 2008 in 2009 in se še dodatno zmanjšujejo. In sicer 864 milijonov evrov v letu 2008 na predlaganih dobrih 823 v letu 2010. Če se omejim samo na predlog rebalansa, se podatki za blago in storitve še znižujejo za 71 milijonov evrov. Kar pomeni 8% manj, kot je bilo v ta namen že sprejeto v tem Državnem zboru. Če iz tega izvzamemo celotne odhodke namenjene za posebne materiale in storitve, predvsem pri vojski in policiji so izdatki za blago in storitve nižji, še vedno nižji za 51 milijonov evrov. Kaj hočem reči? Hočem vam reči, da se ravnokar tukaj z ministrico Krebs in ministrom Marušičem tukaj sedaj z vami pogovarja, po končanem pogovorom s sindikatom FIDES, ki seveda ostro protestira o nameri Vlade, da bi posegli v nekatere, recimo temu doslej dogovorjene pravice. Mislim, da gre za vprašanje dežurstva.

To je samo eden izmed sestankov samo en zelo majhen segment. Čaka nas verjetno v prihodnjem tednu sindikat z vsemi javnimi sektorji. Še enkrat naj vam povem, to mi je sedaj generalna sekretarka rekla, tudi če bi odpravili administracijo mi deficita ne bi odpravili. Tako velik je ta problem. Ampak, poglejte gospe in gospodje, Slovenija relativno ne pravim ekselentno ampak relativno dobro regulira proces krize. Mi smo zaradi številnih značilnosti padli zelo globoko v luknjo recesije in se počasi a zanesljivo dvigamo. Slovenija okreva, ne brez težav ampak vas prosim, okreva tako, da na ramenih najbolj socialno občutljivih ljudi ni bilo glavnega bremena. Mi nismo izgubili kot je bilo mišljeno da bomo imeli številko letos ob temu času sto trideset brezposelnih ampak jih imamo pod magično številko sto tisoč. In mi smo z ukrepi Vlade ohranili osemindvajset tisoč delovnih mest.

Dopolnitev vprašanja vodje Poslanske skupine SLS Jakoba Presečnika:

Hvala lepa za odgovor. Torej, v sovjem dodatnem oziroma ja dopolnilnem vprašanju na isto temo bi le omenil področje investicij, ki se po našem vedenju izrazito črtajo iz predloga rebalansa proračuna. Namreč pa ne le zaradi problema gradbeništva, prej ste omenili pri odgovoru poslanskemu kolegu, da boste tej temi namenili na vladi še posebno pozornost vendar moram reči, da ne le gradbeništvo, ampak naše gospodarstvo v celoti potrebuje investicije. Jaz sem ravno zaradi tega kritičen do sprememb proračuna, ki ve veliki meri črta te investicije, to je zagotovo slabo za celotno gospodarstvo. Po mojem prepričanju je potrebno dati podporo državnim investicijam in tudi občinam zagotoviti možnost za svoje investicije in da investicije peljejo naprej. To je zagotovo kot pomoč slovenskemu gospodarstvu v celoti ker v nasprotnem primeru bo mnogo ljudi ostalo brez dela. In kot rečeno, to bo slovo in za proračun na prihodkovni strani in pa za proračune tudi drugih blagajn. Seveda kaj pa posledično veliki socialni problemi v Sloveniji.

Torej problem investicij v Sloveniji ostaja. Zagotovo je po mojem mnenju ta res, ki se po mojem poznavanju predvideva v temu rebalansu prevelik in na hitro sprejet. Hvala lepa.

Dopolnitev odgovora predsednika Vlade RS Boruta Pahorja_

 Toliko številk se giblje pred mojimi očmi tak oda se opravičujem, če ta podatek ne bo točen. Z generalno sekretarko preverjava številne številke, ki so pred nama v proračunu in gledava številke iz leta 2008, iz leta 2010 iz rebalansa. Zdaj, če imava prav, pravim če, potem, spoštovani gospod poslanec, bomo v primerjavi z letom 2008 leta 2010 imeli za 60% več investicij. Mora biti malo več tišine pri temu podatku, če je točen. Zdaj, če je točen... .../Oglašanje iz klopi./... Seveda, jasno ampak brez zamere, ko slišim to pripombo in jaz mislim, da je prav, da je v parlamentu živahno če ni žaljivo, jasno ampak pada povsod dragi moji kolegi. Pada in se vzpenja z različno hitrostjo. Slovenija je majhna ekonomija, mi nimamo internega povpraševanja kot ga ima lahko Poljska. Brez zamere. Mi smo odvisni od vaših izvoznih partnerjev. Ena od teh držav ima velike težave, druga rine v težave, za tri upamo, da bodo šle skozi probleme s katerimi se sedaj soočajo dobro. Jaz sem zadovoljen, da je nemška vlada povlekla zelo pogumne korake in parlament, kot jih je, in za nas je, da povem kar odkrito in brez dlake na jeziku, bistvenega pomena da se glede razvojne politike držimo zelo blizu Nemčije. Zelo blizu, in da gremo. Vprašanje bo samo ali bomo šli lahko tako hitro kot bo šla Nemčija naprej, tudi na ovinkih kjer bo potrebno zdržati to hitrost. Če je ta pripravljenost in ta volja, vlada ima v rokah in v diskusiji strukturne reforme, ki bodo v bistvu, bom rekel, kot magnet držale Slovenijo v teh zelo napetih trenutkih izhoda iz krize in gremo med najbolj dinamičnimi državami ven. Samo te odločitve moramo tukaj sprejeti. Ampak mi smo na tej poti. Ne pravim, še enkrat, da ne bo nesporazuma, gospod poslanec, jaz ne trdim, da je bil vsak ukrep te vlade dobre, ne trdim, da je bil pravočasen, ne trdim, da nismo imeli morda, ko gledamo za nazaj, kakšne druge alternative, ampak "suma sumarum" se je Slovenija iz najgloblje recesije povlekla in gre v pravo smer. O tem ne govorim jaz, o tem govorijo bonitete hiše, ki ocenjujejo Slovenijo in Slovenija je med tistimi državami, ki so vredne zaupanja in to tudi investitorji vedo. In če vedo tuji investitorji, ki mislijo samo na svoje koristi, moramo vendar nekaj tega tudi mi. Ampak bodo potrebni nadaljnji rezi, nadaljnje težke in pogumne odločitve. Kmalu bodo tukaj pred Državnim zborom in Državni zbor bo odločal o njih, vlada jih bo pripravila.