Ljubljana, 7. junij 2010 – 6. junij 2010 bo v slovensko zgodovino vpisan kot datum, ko je Slovenija za slab odstotek in pol - po začasnih neuradnih izidih referendumskega glasovanja – dala v arbitražo nesporno slovensko ozemlje tako na kopnem kot na morju, rezultat arbitraže pa po vladnem zemljevidu verjetne rešitve dokazuje, da bo Slovenija izgubila najmanj 20 % svojega teritorialnega morja.
Za vprašanje ozemlja in morja, temelja slovenske državnosti, je udeležba na referendumu, ki ga po pomembnosti ni mogoče primerjati z nobenim referendumom doslej, razen s plebiscitom, zaznamovana z nizko, niti polovično, udeležbo. Kljub temu je skoraj polovica volivk in volivcev, ki so se referenduma udeležili, reklo svoj odločni »PROTI« arbitražnemu sporazumu in opozorilo, da je Slovenija z arbitražnim sporazumom stopila na žal v slovenski zgodovini že doživeti vrtiljak ozemeljskih izgub.
Na delne neuradne izide referendumskega glasovanja se je sinoči odzval tudi mag. Radovan Žerjav, predsednik SLS, ki je ves čas slovensko-hrvaškega mejnega spora vodila dosledno in konsistentno politiko za pravično reševanje slovensko-hrvaške meje, tudi v referendumski kampanji. »V SLS smo v celotni kampanji bili vsebinski, nikakor nestrpni ali žaljivi. izid pa kaže na to, da se žalostna zgodovina ponavlja, spet bomo za minimalni odstotek glasov oddali del slovenskega ozemlja. A naj ob tej priložnosti poudarim – trenutna vladna koalicija bo morala prevzeti svoj del odgovornosti, ko bodo arbitri sprejeli razsodbo o meji,« je povedal mag. Žerjav in nadaljeval_ »Sicer pa sta ključno vlogo na tem referendumu odigrala predvsem dva vidika, od katerih noben ni bil vsebinski. Slovenske državljanke in državljani so naveličani vprašanja o meji, to je zagotovo prvi, drugi pa je spopad med dvema glavnima političnima strankama – to pa včeraj nedvomno ne bi smelo biti pomembno. Žal je slednje rezultat spolitizirane referendumske kampanje, ki se je vrtela predvsem okrog boja med največjima političnima strankama, namesto okoli vsebinskih in utemeljenih argumentov, ki so vsi po vrsti govorili proti sprejetju arbitražnega sporazuma. Rezultat tega ni le minimalna razlika med glasovi za in proti, pač pa tudi relativno nizka volilna udeležba.«