Ljubljana, 8. julij 2010 – V SLS izražamo razočaranje, da se večina ključnih povabljencev iz ministrstev in strokovnih služb ni odzvala vabilu na današnjo izredno sejo parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko, saj je odbor obravnaval probleme v zvezi z lastništvom in poslovanjem največje slovenske bančne skupine NLB d. d. »Sprašujem se, ali se sploh še kaj v tej državi zgodi s temeljitim premislekom, pogovori in soočanjem argumentov, in čemu so sploh namenjeni parlamentarni odbori, če pri ključnih gospodarskih vprašanjih vlada deluje »ad hoc« in po trenutnem vzgibu nekaterih akterjev vladajoče koalicije,« se sprašuje predsednik SLS mag. Radovan Žerjav, ki je na seji odbora pogrešal predstavnike gospodarskega ministrstva in predvsem ministra za razvoj in evropske zadeve mag. Mitjo Gasparija. Neudeležba ministra Gasparija, premiera Pahorja in predstavnikov Ministrstva za gospodarstvo RS na današnji nujni seji Odbora DZ RS za finance in monetarno politiko je neodgovorna, čeprav je večinski državni delež v NLB velika strateška odgovornost države. V SLS bomo zato v ponedeljek na seji Državnega zbora RS zahtevali podrobna pojasnila v zvezi z aktivnostmi na tem področju od predsednika Vlade RS.
»Danes smo imeli priložnost slišati, da NLB po trditvah sedanje uprave potrebuje predvidoma več kot pol milijarde svežega kapitala za normalno poslovanje oz. bo brez njih zašla v likvidnostne težave. Po mojem prepričanju in glede na stanje slovenskih javnih financ so ti podatki več kot prepričljiv razlog, da pojasnila okoli reševanja tega problema poslancem in pristojnemu odboru predstavi tudi predsednik Vlade RS,« dodaja mag. Žerjav.
V SLS znova poudarjamo, da bi se s prodajo kontrolnega deleža v NLB, d. d., nekomu zunanjemu zagotovilo nadzor nad denarnimi tokovi slovenskega gospodarstva, saj je NLB vpeta v vse njegove pore. Ob tem bi se država tudi odpovedala kakršnikoli možnosti ukrepanja s strani finančne politike, saj nad komercialnim bančnim sektorjem ne bi več imela nobenega vzvoda. Kontrolne deleže v svojih največjih bankah posredno ali neposredno ohranjajo vse pomembnejše gospodarske velesile in v SLS ne vidimo razloga, zakaj bi morala Slovenija biti v tem izjema.
»Ne moremo se ukvarjati s preteklostjo, temveč moramo verjeti, da je lahko tudi država dober gospodar ter da smo sposobni banko voditi sami. Uprava banke naj raje poišče skrite rezerve v racionalizaciji poslovanja in nepotrebnih naložbah ter s povezovanjem izkorišča sinergije z drugimi podjetji, kot je npr. Zavarovalnica Triglav. Naložbo kot je NLB se lahko proda samo enkrat, potem poti nazaj več ni, zato kakršnekoli poteze v zvezi s prodajo deležev zahtevajo vsaj širši konsenz tako strokovne kot politične javnosti,« zaključuje predsednik SLS mag. Radovan Žerjav.