Če država že razmišlja o javno-zasebnem partnerstvu pri investicijah, potem ji za takšne načrte ni potreben slovenski logistični holding
Ljubljana, 5. julij 2010 - Čeprav je minister za promet in podpredsednik SD dr. Patrick Vlačič danes po informativnem sestanku SD o logističnem povezovanju slovenskih transportnih podjetij poudaril, da nobena odločitev o morebitnem oblikovanju logističnega holdinga še ni bila sprejeta, pa je vseeno nakazal, da je tej ideji naklonjen ter da si želi združevanja slovenske logistične dejavnosti. V SLS smo prepričani, da celoten transportni sektor v Sloveniji ne potrebuje sanacije s strani države, kot je s komentiranjem nekaterih poslovnih rezultatov namigoval dr. Vlačič, ampak so daleč največji problem ravno Slovenske železnice. Reševanje tega problema na način umeščanja v holding se nam v SLS prav iz tega vidika ne zdi primeren, saj lahko veliko težav povzroči tudi ostalima podjetjema Luki Koper in Intereuropi. Gotovo je gospodarska kriza prizadela tudi omenjeni podjetji, vendar za izboljšanje svojega poslovanja ne potrebujeta državne pomoči in posebnih ukrepov, medtem ko so Slovenske železnice zelo »bolna« gospodarska družba, ki prav gotovo ne spada v okvir ostalih dveh. Prav zato jo moramo obravnavati ločeno. SLS se zato pridružuje mnenju sindikatov, ki so holdinškemu združevanju izrazito nenaklonjeni.
Kot je ugotovil že prometni minister, država zaradi pravil EU finančno železnicam ne more več pomagati. Zato mora država za rešitev tega problema iskati drugo rešitev. Po mnenju SLS zagotovo ni prava ta, da bi Slovenske železnice v okviru holdinga reševali drugi dve družbi, ki bi prej ali slej morali povsem nelikvidnim železnicam zagotavljati določena finančna sredstva.
V SLS smo zato enotnega mnenja, da je prvi korak za saniranje poslovanja Slovenskih železnic razdružitev podjetja na dva dela, in sicer na infrastrukturo in promet. Vsekakor pa je trmasto vztrajanje pri enoviti družbi, temelječi na nekih socialističnih osnovah, podprtih z zelo močnimi sindikalnimi interesi, preteklost, ki vodi v popoln propad slovenskega železniškega prometa. V SLS močno obsojamo takšno trmasto tiščanje glave v pesek, saj smo prepričani, da bo umetno podaljševanje takšnega poslovanja, tudi na način, kot so si ga zdaj zamislili v Vladi RS, pripeljalo do oslabitve še ostalih dveh slovenskih logističnih podjetij.
V SLS smo mnenja, da za krepitev sodelovanja in izkoriščanja sinergij med logističnimi podjetji obstaja kar nekaj boljših načinov. S holdingom pa dobimo monopolistično strukturo, ki bi sicer nadzirala večino domačega trga, vendar bi zaradi slabega finančnega stanja posameznih delov potrebovala nove in nove finančne injekcije, ki jih sčasoma tudi država ne bi mogla zagotoviti. Logična posledica bi bila poceni prodaja celotnega »logističnega paketa« tujemu investitorju. V SLS se bojimo, da je takšen scenarij tudi v interesu nekaterih najbolj gorečih zagovornikov združevanja slovenske logistične dejavnosti v holding.