Ljubljana, 30. junij 2010 – Na včerajšnji prvi seji Izvršilnega odbora SKZ pri SLS so prisotni razpravljali o več temah, med katerimi pa so izpostavili predvsem sledenje pridelave hrane, problematiko zavarovanja kmetijskih površin, samooskrbo s hrano v Sloveniji ter problematiko prodaje pridelkov, kjer večino dohodka poberejo trgovci. Obširno pa so se posvetili trenutno najbolj pereči temi, in sicer lanski odmeri davčnih obveznosti iz kmetijstva za zavezance, ki imajo kot lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč pripisane dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. »Naš poslanec Franc Bogovič, ki je obenem tudi predsednik Odbora DZ RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je na to temo na junijski redni seji Državnega zbora RS sicer zastavil ustno poslansko vprašanje ministru za kmetijstvo Dejanu Židanu in ministru za finance dr. Francu Križaniču. A slednjega ni bilo, s kmetijskega ministrstva pa žal nismo dobili zadovoljivega odgovora,« pravi Mihaela Logar, predsednica SKZ pri SLS, ki je prepričana, da je »nemogoče, da je prišlo do tako povečanih izplačil subvencij. Nekje v zajemu podatkov je moralo priti do napake, saj ne najdemo kmetov, ki naj bi dobili večje izplačilo subvencij, čeprav je po zatrjevanju MKGP prišlo do enkratnega povečanja izplačanih subvencij – s 73 na 147 milijonov evrov.« Tako Logarjeva napoveduje, da bodo zahtevali natančne podatke o izplačilu subvencij tudi od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, saj bi tudi po razlagi ministrstva novi prispevki lahko bili večji le za enkrat, a so povečini trikratni ali štirikratni.
»Podrobnejša pojasnila sedaj pričakujemo tudi v odgovoru z Ministrstva za finance, obenem pa pozivamo celotno Vlado RS, da končno začne upoštevati kmeta in vlogo kmetijstva ter naj dobro pretehta svoje odločitve in ne spravlja kmeta v brezizhoden položaj. Poleg vseh problemov, ki so kmete udarili v zadnjih letih, si država preprosto ne more privoščiti, da bo sama v propad pognala večino svojega kmetijstva, kar se bo nedvomno zgodilo, če se odnos vlade ne spremeni,« opozarja Logarjeva.
Na seji je bil prisoten tudi predsednik SLS mag. Radovan Žerjav, ki je opozoril še na vrsto drugih težav, s katerimi se morajo vsakodnevno spopadati slovenski kmetje. »Velik problem na primer je cena hrane – za primer naj povem, da se kruh v trgovinah od leta 2007, 2008 do 2009 ni pocenil, cena pšenice pa je padla na polovico. Kako je to mogoče? Obenem opozarjam, da je vprašanje samooskrbe strateško vprašanje države, a se ta očitno ne bo prav nič zganila, da bi v zvezi s tem in z vedno večjo apatijo kmetov, ki ne vidijo več svetle prihodnosti zase, kaj ukrenila,« je še poudaril mag. Žerjav.
Sicer pa so na včerajšnji seji SKZ pri SLS prisotni tudi konstituirali predsedstvo in se zavezali h konstruktivnemu in učinkovitemu delovanju. »Če kdaj, potem slovenski kmetje danes najbolj od leta 1988 potrebujejo spet močno in vplivno Slovensko kmečko zvezo in vsi, ki trenutno v SKZ pri SLS delujemo, smo pripravljeni delati in se ne bojimo spopasti se z ovirami in omejitvami, v katere je slovensko kmetijstvo v preteklih letih zašlo,« je odločna Logarjeva, ki je bila sicer sama med ustanovitelji SKZ leta 1988.