Ljubljana, 31. julij 2010 - V SLS najprej nasprotujemo primerjavi današnjega srečanja predsednikov Vlad Republike Slovenije in Republike Hrvaške v Bohinju na temo zagrebške podružnice NLB s tistim, ki sta ga imela premiera lani v Trakoščanih na temo arbitražnega sporazuma o meji, ki je bil kljub kasnejšemu sprejetju s tesno večino na referendumu še vedno škodljiv za Slovenijo.
Sicer pa v SLS pozdravljamo dogovor, po katerem bodo pogovori o problemu nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice Ljubljanske banke potekali na osnovi sporazuma o nasledstvu. Ob tem pa opozarjamo, da smo na tej stopnji še daleč od rešitve, saj je šlo v preteklosti pri tem vprašanju žal za eno najbolj negativnih kampanj proti slovenski državi doslej, temelječi na popolnoma enostranskem in nekorektnem pogledu na zapleten pravni problem in celo obtožbah o »velikem slovenskem ropu«. Predvsem bi bilo treba najprej povsem jasno in glasno povedati hrvaški in mednarodni javnosti, da si denarja hrvaških državljanov nismo razdelili Slovenci in da Nova ljubljanska banka ni bila ustanovljena s sredstvi hrvaških varčevalcev. Veliko se govori o oškodovanju posameznih varčevalcev, premalo pa o terjatvah do hrvaškega gospodarstva oz. podjetij do te iste banke. Ta podjetja so bila večinoma v državni lasti, nekaj od teh pa je do sedaj že propadlo in nikoli niso uspela dolga vrniti. Iz teh terjatev bi se lahko poplačalo velika večina varčevalcev, v kolikor bi se za izterjavo zavzela tudi hrvaška vlada.
Seveda v SLS obžalujemo, da pri celotnem problemu zopet kratko potegnejo mali ljudje, ki so zaupali finančnemu sistemu nekdanje SFRJ in zaupali omenjeni banki na Hrvaškem, na koncu pa ostali brez prihrankov. V SLS zagovarjamo rešitev, da se obveznosti do varčevalcev poravnajo, vendar je dosedanja hrvaška zahteva, da celotno breme obveznosti prevzame Slovenija, popolnoma neresna in celo žaljiva do slovenske pravne in diplomatske stroke. Nedvomno je smiselno, da se vprašanje vlog obravnava na osnovi nasledstvenega sporazuma. Ponovno poudarjamo, da je Ljubljanska banka Zagreb samostojna pravna oseba, ki kot taka še vedno obstaja, delovala pa je na teritoriju nekdanje jugoslovanske Republike Hrvaške, v katerem je vejal poseben finančni centralistični sistem. Iz tega vidika bi bilo celo prav, da ta po teritorialnem načelu tudi prevzeme svoje jamstvene obveznosti do deviznih vlog, tako kot sta to že storili Slovenija in Makedonija, ne glede na to, kdo je bil lastnik tam delujoče banke.
Hrvaška ima veliko povedati o neevropskem obnašanju Slovenije ob omembah blokade pristopnih pogajanj. Pa vendar ima skupina NLB, d. d., že več kot 15 let prepoved delovanja na hrvaškem finančnem trgu, ki ji povzroča tudi poslovno škodo, takšno obnašanje pa gotovo ni v evropskem duhu sodelovanja in je proti pravilom odprtega trga. Po mnenju SLS je umik te nekorektne blokade gotovo eden izmed pogojev za nadaljnjo podporo Hrvaški pri vstopu v EU.