9 javnih vprašanj okoljskemu ministru dr. Roku Žarniću v zvezi z domnevnim tajnim sporazumom o plinskih terminalih v Žavljah
Koper, 29. julij 2010 - Po pisanju italijanskega časnika Il Piccolo z dne 27. julija 2010 »Slovenija ne bo nasprotovala gradnji plinskega terminala v Žavljah pod pogojem, da bo Italija dala zeleno luč gradnji uplinjevalnika v Kopru. Slovenija naj bi po navedbah časnika dala proste roke plinovodu med Žavljami in Gradežem pod pogojem, da bodo cevi potekale na kopnem in ne pod vodo.
Podpredsednica SLS in predsednica MO SLS Koper Olga Franca izraža zaskrbljenost nad navedbami italijanskega časnika, ki po njenih besedah pravzaprav zelo zgovorno razložijo vztrajno molčečnost ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnića in celotne Vlade RS glede problematike načrtovane postavitve plinskih terminalov v Tržaškem zalivu s strani Italije. »Plinski terminal v Žavljah s škodljivimi učinki na okolje v severnem Jadranu ne more biti predmet nikakršnih tajnih pogajanj med slovensko in italijansko vlado,« pravi Franca in dodaja, da je »glede na vse verjetne in usodne posledice za okolje in prebivalce vprašanje plinskih terminalov prepomembno, da bi se Slovenija v zvezi s tem kakor koli pogajala v škodo ljudi in okolja.«
Vprašanje medsebojnih pogajanj v zvezi s plinskimi terminali v Žavljah med Italijo in Slovenijo bi se moralo po besedah France prenesti na tretjega posrednika, to je Evropsko komisijo. Dosledno spoštovanje mednarodnih konvencij in evropske zakonodaje ter drugih pozitivnih predpisov v prid zdravju ljudi in varstvu okolja v občutljivem in ogroženem Tržaškem zalivu pa po njenem prepričanju lahko odvrne Italijo od načrtovanih plinskih projektov in jo usmeri izven naseljenih predelov na nižje ležeča območja sredi Severnega Jadrana. In sicer podobno, kot je storila pri t. i. »off-shore« plinskem terminalu pri Rovigu, kjer je okolje ekološko manj občutljivo in neobremenjeno s tovrstnimi napravami.
Zato v izogib dvomom in strahovom o posledicah morebitnega dejanskega tajnega, verjetno ustnega, dogovora med slovenskim in italijanskim okoljskim ministrom ter v interesu obveščenosti javnosti podpredsednica SLS Olga Franca naslavlja na ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnića 9 JAVNIH VPRAŠANJ:
1. Ali drži, da sta z italijanskim okoljskim ministrom 24. maja 2010 v Trstu sklenila ali dogovorila neke vrste sporazum ("no paper"), ki naj bi ga sestavili slovenski strokovnjaki in politiki, in ki naj ne bi bil sicer pisni dokument, ker ga nihče ni podpisal, vendar naj bi v diplomatskem vidika pomenil ravno to – dokument? Sporazum so, kot rečeno, sestavili slovenski strokovnjaki in politiki, ki so se v zadnjih mesecih ukvarjali s to problematiko.
2. Ali drži, da naj bi ta sporazum bil neke vrste sporazum o izkoriščanju energije v Severnem Jadranu med Tržaškim in Koprskim zalivom, v katerem Slovenija zahteva, da se Italija odpove »off-shore« terminalu v Tržaškem zalivu, terminalu v Žavljah pa Slovenija ne bo nasprotovala, če bo uporabljena najboljša tehnologija in bodo okoljski vplivi minimalni, v zameno pa naj bi zahtevala, da bo Italija storila enako, če se bo Slovenija odločila zgraditi uplinjevalnik v Kopru?
3. Ali je Slovenija res zahtevala od Italije, da mora plinovod, ki naj bi povezoval uplinjevalnik v Žavljah z izlivom Soče, potekati na kopnem in ne po morskem dnu?
4. Ali drži, da naj bi bila v »dokumentu« oz. omenjenem sporazumu predvidena tudi širitev tržaške in koprske luke, in medsebojna zaveza Italije in Slovenije, da bosta pozitivno in skupnimi močmi ocenjevali čezmejne okoljske vplive, tako kot zahteva konvencija Espoo?
5. Ali drži navedba iz sporazuma, da Italija ne bo nasprotovala gradnji tretjega pomola v Kopru, Slovenija pa ne bo nasprotovala uresničitvi logistične ploščadi ob sedmem pomolu v Trstu ter ambicioznemu načrtu širjenja tržaškega pristanišča in pristanišča v Tržiču in na kateri osnovi ste kot minister RS, pristojen za okolje, to dogovorili?
6. Ali drži dogovor, da bosta Italija in Slovenija v prihodnje vzajemno podpirali projekte na področju energije in transporta na obeh straneh meje, kot tudi projekte drugod po Severnem Jadranu, upoštevajoč konvencijo Espoo, in če da – zakaj, na kakšni osnovi in ali bi to vzajemno podpiranje energetskih projektov veljalo v vsakem primeru ali od projekta do projekta in na osnovi vseh relevantnih ekonomskih, prostorskih, okoliških in drugih študij ter analiz?
7. Ali drži vaš dogovor z italijansko kolegico, da Slovenija ne bo nasprotovala plinskemu terminalu v Žavljah, če Italija ne bo nasprotovala podobnemu terminalu v Kopru in predlaga sporazumno sklenjeno premirje na področju širitev koprskega in tržaškega pristanišča in na področju transporta?
8. Ali pripombe, podane na razgrnitev dokumentacije o plinovodu na ARSO Koper, ne pomenijo ministrstvu prav nič? Zakaj potem sami sebi lažemo v obraz?
9. Ali ste pozabili na svojo prisego v Državnem zboru RS o spoštovanju slovenskega pravnega reda in zavračate akte, ki jih sprejema Državni zbor RS, kot je konkretno tudi Resolucija za Jadran, s katero se je Slovenija enotno in jasno izrazila proti plinskim terminalom?