Ljubljana, 16. julij 2010 - Poslanec SLS Janez Ribič in direktor Politične akademije SLS dr. Peter Pavel Klasinc sta na poslance Državnega zbora RS, ki so obenem tudi župani, naslovila pismo, v katerem jih pozivata, da se jima pridružijo pri prizadevanjih, da se načrtovana centralizacija arhivske službe ne uresniči.
Spoštovani,
kot politika na državni in lokalni ravni bi Vas želel opozoriti, da Ministrstvo za kulturo RS (oz. posebna komisija za pripravo sprememb zakona (ZVDAGA-1A), ki jo vodi dr. Matić) kljub strokovnemu nasprotovanju zaposlenih v arhivih, Arhivskega društva Slovenije, Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Univerze v Mariboru (CIMRS) in nekaterih sindikalnih zaupnikov arogantno nadaljuje s pripravo postopka spremembe ZVDAGA-1A tako, da bo izvedena nepotrebna centralizacija arhivske službe. S tem projektom želi MK ukiniti samostojne arhivske kulturne ustanove v mnogo občinah po Sloveniji. Tako bodo ukinjeni samostojni arhivi kot kulturne, znanstvene, izobraževalne ustanove, kar so arhivi v Ljubljani in mnogo izpostavah tega arhiva (Zgodovinski arhiv Ljubljana) v Mariboru in izpostavah na Ravnah na Koroškem in v Lendavi (Pokrajinski arhiv Maribor), v Celju in izpostavah (Zgodovinski arhiv Celje) za občini Ptuj in Ormož (Zgodovinski arhiv Ptuj), v Kopru in Piranu ter izpostavah (Pokrajinski arhiv Koper) ter Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Vsekakor pa bodo lokalne skupnosti v okviru delovanja posameznih arhivov izgubile možnost sodelovanja pri upravljanju teh zavodov, otežen pa jim bo tudi dostop do arhivskega gradiva, ki so ga same ustvarile in ga prepustile v hrambo pristojnim pokrajinski oz. zgodovinskim arhivom.
Glede na napisano predlagam, da skupaj pozovemo MK, da prekine priprave za izdelavo sprememb ZVDAGA-1A tudi zato, ker z netočnimi in zavajajočimi trditvami, ki nimajo z resnico in strokovnostjo ničesar skupnega, upravičuje načrtovano centralizacijo. MK je v svoje utemeljitve za spremembo ZVDAGA vnesel tudi nepotrebno politizacijo, saj navaja, »da je bila taka centralizacija že pred leti v razpravi«, pa ni bila sprejeta. Vsekakor pa MK ne more zapisati, da nekaterih predlaganih strokovnih stališč proti centralizaciji »ne razume«.
Nesporno je, da so negativno stališče glede načrtovane centralizacije zavzeli mnogi arhivski strokovnjaki in tudi sindikalna združenja ter strokovna društva. Ravno tako so se tudi direktorji regionalnih arhivov (zapisnik o sestanku direktorjev pokrajinskih oz. zgodovinskih arhivov ne obstaja; navajanje MK, da se ti s centralizacijo strinjajo, pa je neresnično) ves čas zavzemali za takšno organizacijsko obliko, ki bo vse državne arhive ohranila kot samostojne pravne, finančne, ugledne in transparentne kulturno znanstvene in izobraževalne subjekte in jih umestila v isto vrsto z ohranitvijo samostojnega strokovnega dela in razvoja. Direktorji arhivov tudi niso dali ne ustnega ne pisnega soglasja, da pristajajo na to, da bi posamezni regionalni arhivi bili ukinjeni in reorganizirani v območne enote v okviru ARS.
Na letošnjem posvetovanju v Radencih so bili predstavljeni različni modeli pravne ureditve arhivskih služb. Že v osnovnih predstavitvah strokovnih prispevkov je prišlo do diametralno nasprotnih mnenj, kar je mogoče preveriti v zborniku letošnjega posvetovanja (Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, 17. – 19. marec 2010, Radenci).
Ker na mnoga vprašanja ni strokovnih in resnih odgovorov (komisijo, ki deluje na MK, je treba dopolniti s člani, ki obvladajo to problematiko, iz Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Univerze v Mariboru, Arhivskega društva Slovenije, Arhivskega društva Maribor, in drugimi strokovnjaki), je v tem trenutku bolje obdržati uveljavljene statuse z utečenimi poslovnimi, strokovnimi, kulturnimi, uglednimi in transparentnimi finančnimi in drugimi procesi, pri čemer ne zanikamo morebitnih manjših normativnih korekcij, ki bi lahko bistveno izboljšale in izrabile obstoječe strokovne, človeške in organizacijske potenciale v arhivski teoriji in praksi Slovenije.
Dokler nimamo poenotenega strokovnega mnenja, izdelanega v vseh segmentih predvidenega razvoja, in z njim povezane nove reorganizacije arhivske službe v Republiki Sloveniji in ne nepotrebne centralizacije, nima smisla, da MK RS obremenjuje Vlado RS z neizdelanimi in strokovno nesprejemljivimi osnutki nepotrebnih sprememb Zakona o arhivski dejavnosti ter troši davkoplačevalski denar za nekatere analize in delovanje komisije.
Zato Vas prosim, spoštovani kolegi, da se mi v tem pozivu Ministrstvu za kulturo RS pridružite in da skupaj preprečimo centralizacijo še ene izmed državnih ustanov, saj se zagotovo vsi zavedamo, kako pomembni sta prisotnost in dostopnost arhivov na lokalni ravni.
V pričakovanju konstruktivnega sodelovanja Vas prijazno pozdravljam,
doc. dr. Peter Pavel Klasinc, prof., l. r. Janez Ribič
znanstveni in arhivski svetnik poslanec SLS v DZ RS