Ljubljana, 16. julij 2010 – Danes so na 27. izredni seji Državnega zbora RS vodja PS SLS Jakob Presečnik in poslanci SLS Franc Bogovič, Janez Ribič in mag. Radovan Žerjav predstavili mnenje PS SLS in razpravljali o predlogu kandidatke za ministrico za gospodarstvo. Mnenje in razpravo si lahko preberete v nadaljevanju.

JAKOB PRESEČNIK: Slovenija je po zadnjih podatkih uradno še vedno v recesiji. Poleg nas se od držav Evropske unije v recesiji nahajajo le še Grčija, Ciper in Romunija. Na lestvici svetovne konkurenčnosti smo padli za 20 mest, na 52. mesto med 58 državami. Za nami so se uvrstile le po naših podatkih Bolgarija, Romunija, Argentina, Hrvaška, Ukrajina in Venezuela. Očitno je, da je vlada do sedaj premalo naredila za zagon slovenskega gospodarstva. Večina ukrepov je bilo usmerjenih v tako imenovano socialno področje oziroma v gašenje posledic krize, kar je seveda hvalevredno in tu dajemo vladi vsa priznanja. Nekoliko manj se je očitno naredilo za zagon slovenskega gospodarstva. Čakanje na izboljšanje gospodarske klime v sosednjih državah, naših največjih gospodarskih partnericah je preveč pasivna politika, če temu sploh lahko rečemo kakšna politika. Od kandidatke za ministrico, verjamemo, tudi že bodoče ministrice pričakujemo veliko. To pričakuje vsa slovenska javnost, državljani in državljanke, zaposleni, gospodarstveniki in tako dalje. Bojazen, da še nismo dosegli dna krize in da znamo iti po poti Grčije, je žal ta trenutek zelo prisotna in zelo realna.

Kot enega večjih problemov v SLS vidimo dejstvo, da investicij enostavno ni. Ravnokar smo sprejeli rebalans proračuna in namesto da bi privarčevali pri trošenju, ki ne prinaša dodane vrednosti, znižujemo investicije. Večino na področju prometa, zdravstva, obrambe, znanosti in tako dalje. V najbolj neprimernem času, po našem mišljenju, bomo varčevali z zamikom investicij v prihodnja leta. Z investicijami je povezano izredno težavno stanje v gradbeništvu in posledično z njim povezanih dejavnostih. Če malo obrazložim zadevo, bi rekel naslednje. Da so se v preteklem obdobju izredno pospešene graditve avtocestnega križa in tudi nekaterih drugih infrastrukturnih ter drugih projektov slovenska gradbena podjetja tem zahtevam ustrezno odzvala in ustrezno tudi tehnološko prilagodila. V tem hitrem tempu izgradnje slovenske infrastrukture je poleg največjih slovenskih gradbenih podjetij v projekte bilo vključenih tudi nešteto večjih ali manjših podizvajalcev, obrtnikov, samostojnih podjetnikov in tako dalje ter vsa prostorska in inženirska projektantska stroka. Avtocestni križ je bolj kot ne zgrajen, drugih večjih infrastrukturnih investicij pa v tem trenutku ni na vidiku. Močno zaostajajo priprave na izgradnjo preostalih razvojnih osi. Ravno tako ni projektov na področju železnic. Tudi bolj kot ne zasebna gradnja stanovanjskih in poslovnih objektov je v tej situaciji popolnoma zamrlo. Pri tem moram poudariti, da ne gre smo za zamude pri pripravi projektov v tem mandatu, pač pa se prepočasna priprava vleče že od prej, pa vendar ugotavljam, da so priprave sedaj izgubile vso intenzivnost. Od kandidatke za ministrico pričakujemo, da bo zagotovila Sloveniji še kako potrebne infrastrukturne projekte, ki bodo širši slovenski gradbeni dejavnosti od načrtovalcev do izvajalcev zagotovili možnosti in priložnosti za nadaljnje delo in izkoriščanje njihovih predvsem človeških in tehnoloških potencialov. V času te težke gospodarske krize ni treba namreč posebej poudarjati, da od teh državnih infrastrukturnih projektov in drugih projektov ni odvisna samo peščica največjih slovenskih gradbenih podjetij z nekaj 10 tisoč zaposlenimi, pač pa je posredno od teh projektov odvisnih tudi na desetine in tisoče drugih delovnih mest. Potem je tukaj problem plačilne nediscipline, ki neposredno zadeva poslovanje čisto vseh gospodarskih družb. Četudi mogoče rešitev problematike ne sodi tehnično gledano v ministrstvo za gospodarstvo, posledice problema zagotovo prizadenejo to področje. Kljub že nekaterim spremembam zakonodaje bo to področje čim prej treba še ustrezneje rešiti. Problem se vleče že predolgo časa, prave rešitve pa kar ni in ni. Kot eno izmed prvih nalog od ministrice pričakujemo, da se bo lotila reševanja tega problema. Glede na situacijo razmislek o določitvi maksimalnega plačilnega roka verjetno le ni tako iz trte izvit.

V zadnjem času se seznanjamo tudi s takimi ali drugačnimi namerami vlade o posredni ali neposredni prodaji, po naši oceni, slovensko strateškega državnega premoženja. Seznanjamo se tudi z organizacijskimi spremembami, povezanimi z nekaterimi strateško pomembnimi družbami v Republiki Sloveniji. Tukaj imam v mislih dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke in ponovno obujeno idejo o ustanavljanju velikega logističnega holdinga. To vsekakor je stvar tudi novega ministra za gospodarstvo. Glede na včeraj povedano moram reči, da nas njeno stališče nekoliko skrbi. Finančna in gospodarska kriza ne sme in ne more biti alibi za izgubo večinskega slovenskega deleža v najpomembnejši banki in ne sme biti alibi, da bi storili kakšno neumnost z ustanavljanjem nekega logističnega mastodonta za to, da bo zadeva še manj transparentna, kot je sedaj.

Skladni regionalni razvoj, to je beseda, ki je v tej sestavi vlade in v tem mandatu skoraj da ne slišimo, še manj pa občutimo politične volje za ustanavljanje pokrajin, o skladnem regionalnem razvoju pa tako ali tako ne govori nihče. Glede na to, da kandidatka za ministrico ne prihaja iz centrale Slovenije, upamo, da jo bo ta trenutek spremljal pri vseh njenih odločitvah, neenakomerno razvita Slovenija in različne regije potrebujejo različne rešitve in vložke tako finančne kot drugačne. Tu je problem še energetike. Tako v investicijskem kot organizacijskem smislu. Zagotovo med največjimi izzivi v prihodnjem obdobju ne samo na področju gospodarstva, ampak vseh resorjev vlade.

Ne dvomimo v izvolitev kandidatke za ministrico mag. Darje Radić, zato jih želimo uspešno delo pri tej tako pomembni funkciji. Za imenovanje in izvolitev ste sicer odgovorni predsednik vlade in koalicija, poslanci Poslanske skupine SLS pa njeni izvolitvi ne bomo nasprotovali. Hvala lepa.

FRANC BOGOVIČ: Danes govorimo o zamenjavi že petega ministra v tej vladi in sam ocenjujem, da so te zamenjave, že skoraj tretjina slovenske vlade v tem letu in pol, preveč in bi bilo bolje, če se v državnem zboru ne bi toliko ukvarjali s temi temami, veseli pa me, da smo ob nastali situaciji, ki je iz takšnih ali drugačnih razlogov navedla ministra Lahovnika k odstopu, pri imenovanju nove gospodarske ministrice hitrejši, kot smo bili pri kmetijskem ministrstvu, kjer smo kar dva meseca iskali kandidate, in mislim, da je vsak tak zastoj neprimeren. Zato se mi s tega vidika zdi prav, da se to mesto, prepotrebno za Slovenijo, popolni pred počitnicami, in da lahko nekdo, ki je tudi že v vladi do zdaj deloval, čim prej vzame to odgovorno funkcijo v svoje roke in tudi izvede ukrepe, ki so na tem ministrstvu in v Sloveniji zagotovo potrebni.

Gospodarsko ministrstvo je izredno pomembno ministrstvo, kreira podporno okolje za slovensko gospodarstvo, in kar cela vrsta najrazličnejših razpisov, ki se razpisujejo tako iz državnih, se pravi naših sredstev, kakor tudi iz tistih sredstev, ki se nam vrnejo iz Evrope, gre preko tega ministrstva in predvsem usmeritve, ki jih to ministrstvo daje na dolgi rok, dodobra zaznamujejo usmeritev Slovenije. V preteklosti je bilo kar nekaj uspešnih razpisov, tako na področju turizma in še marsikje. Upam, da bo tudi pri razpisih, ki so zdaj v pripravi oziroma so tik pred razpisom, se pravi, gospodarska središča, bilo dovolj srečne roke tudi v tem kontekstu, da se zavedamo, da je regionalna komponenta v Sloveniji zelo potrebna in da ne bomo spet dobili kakšnega takšnega razpisa, kot se je na visokem šolstvu že en izpeljal, kjer so se sredstva spet skoncentrirala zgolj v osrednji Sloveniji in s tem dejansko onemogočala enakomernejši razvoj Slovenije. Od tega razpisa, mislim, da Slovenke in Slovenci veliko pričakujemo, različna okolja, panoge, tudi pričakujejo in res me prav zanima, kakšen bo ta razpis in upam, da bo v redu.

Tudi ostala področja, kot so finančna okolja, SID banka in podobnimi instrumenti in tuje investicije, vlaganja, podpora tujim investitorjem, do gospodarske diplomacije so zelo pomembna področja, zato resnično želim, da ima ministrica srečno roko pri tem delu.

Ministrstvo za gospodarstvo je zelo pomembno tudi zaradi tega, ker upravlja s pomembnim delom slovenskega premoženja, ki je predvsem na področju energetike, v mislih imam neko osnovno infrastrukturo, nad katero imajo po večini evropskih dežel, države kar precej močno roko nad njim, tudi v lastniških strukturah različno, vendar v večini evropskih dežel se odloča, da to prepotrebno infrastrukturo le ima v veliki meri v lasti ali vsaj v večinski lasti, tudi v Sloveniji je za moje prepričanje k sreči danes še tako, je pa na tem področju cela vrsta turbulentnih aktivnosti, ki se odvijajo v zadnjem času in upam, da bo to ali v nacionalnem energetskem programu, predvsem pa v samih aktivnostih ministrstva dorečenih nekaj stvari, ki mislim, da po nepotrebnem že dlje časa visijo v zraku. Sam sem na lanski januarski seji postavil poslansko vprašanje premierju, ki ste ga poslanke in poslanci tudi smatrali, da je dovolj tehtno, da je bila potem opravljena tudi razprava o razvoju energetike v Sloveniji v Državnem zboru RS in takrat, se pravi januarja lanskega leta, so bila postavljena vprašanja, ali je v spremenjenem okolju, ki se je pojavilo z nastopom gospodarske krize na celotnem svetu, se pravi s padcem cen, s padcem porabe, s sprejetjem energetsko okoljskega paketa, ki ga je Evropa tik pred tem sprejela, ali so usmeritve in pa aktivnosti, ki se vodijo v Sloveniji, na pravi poti, ali je mogoče potreben temeljit razmislek in potem tudi doreči korake. Žal se to, da bi bil kakšen temeljit razmislek, ni storilo lani na začetku leta, ampak se neki temeljiti razmisleki, premisleki pa tudi kakšne deviacije, odkrivajo leto in pol po tem in bojim se, da smo marsikaj že v tem času zamudili in mogoče tudi kakšen korak več naredili v napačno smer in upam, da bo ministrica v tej zadevi imela dovolj odločnosti. Iz njene predstavitve včeraj na Odboru DZ RS za gospodarstvo je bilo vidno, da v preteklosti se ni ukvarjala s tem področjem, da je očitno bila to domena bivšega ministra in pa tudi direktorja Direktorata za energijo. Sam pa mislim, da bodo na gospodarskem ministrstvu v bodoče o marsikateri poti morali temeljito razmisliti. Gre za zadeve, ki so vezane na obremenitve, ki prihajajo na to področje. 70 milijonov je novih obremenitev za obnovljive vire, spodbujamo vire, kot je fotovoltaika, okoli katere so v Španiji prenehali s temi subvencijami zato, ker je ugotovljeno, da je osemkratna cena energije le predraga, da gre tudi ves odliv tako za obresti kakor tudi za tehnologije v neke tretje države. Mislim, da je pri nas na obnovljivih virih v zadnjem letu narejeno predvsem na tem področju in po mojem globokem prepričanju je nekje meja, do kje sme iti ta vir. Mislim, da so zadeve vezane na izkoristek vodnega potenciala, vezane na izkoristek lesne biomase, geotermalne energije, tiste, katerim bi Slovenija morala posvetiti večjo pozornost, razviti svoje tehnologije in tudi z razvitimi tehnologijami prodajati znanje na marsikaterem od teh področij, pa so te tehnologije že v preteklosti bile razvite.

Druga usmeritev je oziroma posledica v proračunu sprejete nove trošarinske politike, ki je slovensko elektrogospodarstvo, ki dobi za proizvod elektrike 460 milijonov, na novo obremenimo s 120 milijoni trošarine. Mislim, da je zopet pot v neko smer nekonkurenčne države, nekonkurenčne energetike, ker bo pač pritisk tudi na ceno, na drugi strani pa predvsem gospodarstva, ki tako velikega pritiska enostavno predvsem v delovno energetsko intenzivnih panogah, kot je papirna industrija in podobno, enostavno ne bo mogla preživeti. Tudi CO2 je na pohodu, energetika bo veliko plačevala, tako da sam mislim, da so stvari potrebne resnega premisleka, da pa v preteklosti tega resnega premisleka ni bilo, govorijo pa tudi te zadeve o takšnih, za moje pojme nekontroliranih potezah, kot je ta prenos deležev z Dravskih elektrarn na Holding, kar se tiče deleža v podjetju na spodnji Savi, kar se tiče tudi, kakor slišim v zadnjih dnevih, tudi zaustavljenega pričakovanja, da se zgolj iz enega energetskega stebra, se pravi iz Gen energije, pobere komplet dobičke, da se drugim pušča in mislim, da se takšna politika na nek način dela v energetiki, nemir tam delajo tudi mogoče celo upravičene zahteve posameznikov, povračilo določenih sredstev energetike, zato priporočam ministrici, da to področje temeljito razmisli in tudi dobi širši pogled v to, kajti prepričan sem, da se je v zadnjem letu in pol na tem področju naredilo številne napake, ki jih bomo Slovenke in Slovenci plačevali v bodočnosti tudi s tem, da gospodarstvo vzpostavljamo kot nekonkurenčno.

Druga zadeva, ki jo želim poudariti, je to, da je naloga gospodarskega ministra najbrž tudi to, da gospodarstvo postavi zopet v središče nekega družbenega dogajanja, da gospodarstvenike naredimo in gospodarstvo v Sloveniji naredimo takšno, da bodo domači lastniki podjetij z veseljem vlagali doma, da ne bodo iskali priložnosti v tujini in da bodo konec koncev pošteni in pa podjetniki v tej družbi spoštovani, zaželeni državljani in državljanke in da ne delamo nekih napak. Kajti brez teh in brez neke zdrave ekonomske politike, v kateri bodo pošteni in pa uspešni podjetniki cenjeni, se nam v Sloveniji zelo slabo piše. Tukaj mislim, da je ena naloga ministrice, da skupaj tudi z Gospodarsko zbornico in ostalimi asociacijami poskrbi, da se odpravijo deviacije v gospodarstvu, v kolikor se dogajajo, v drugi fazi pa, da tudi gospodarstvenikom da mesto in pa veljavo, ki jim v družbi pritiče.

Zagotovo bo pomembna vloga gospodarske ministrice, da bo pazila, da bo tudi javna poraba v Sloveniji zmerna. V Sloveniji se približujemo 50 % BDP-ja kot tisti del, ki ga v javni upravi, se pravi, javna poraba je bistveno previsoka. V kolikor ne bomo nekaj naredili, da se čim prej ta javna poraba zopet približa številki 40, tam kjer je ocena strokovnjakov, da je primerna številka, se nam bo dogajalo to, kar se nam dogaja sedaj, da približno eno četrtino javnih sredstev porabljamo tistih, ki jih ne premlevamo, ki jih ne ustvarimo, se pravi, iz kreditnih aranžmajev in to na dolgi rok ne vodi nikamor.

Torej je treba na eni strani spodbuditi gospodarsko aktivnost, da bo tudi ta prispevek v javni porabi, ki ga daje gospodarstvo, večji, na drugi strani je pa najbrž v tem prehodnem obdobju treba tudi stisniti pasove in preiti to obdobje z nekimi zdravimi javnimi financami, ne pa s tem, kar se nam dogaja, da sedaj iz leta v leto dvigujemo zadolženost, s tem pa tudi zmanjšamo boniteto države in konec koncev nam obresti bodo v kratkem predstavljali že skoraj 10 % vseh pobranih davkov. Taka ekonomija in taka družba dolgo časa ne bo mogla na tak način delovati.

Mislim, da bo ministrici pomembna naloga tudi in pa njena vloga pri reformah, ki so v družbi potrebne. To niso hvaležne reforme. Celotna Evropa je praktično ali pa v mnogo deželah so ljudje na cestah, ko se govori o pokojninski, delovno pravni, zdravstveni reformi. Tukaj mislim, da bo poleg ministra za delo, družino in socialne zadeve, ministrice za javno upravo še nekaj ministrov moralo stopiti v bran nekim reformam, najti tisto primerno mero tako na eni strani čuta za socialno, na drugi strani pa tudi za vzdržne javne finance, predvsem pa za spodbuditev gospodarske aktivnosti, da bomo v tej državi v prihodnje bolje živeli. Ne se zatekati h kratkoročnim dopadljivim ukrepom, ki bodo državo pripeljali v nekaj letih v zelo nezavidljiv položaj.

Pomembno vlogo ministrice pričakujem tudi na področju, kot so finančni sektor, Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, niso to zadeve, ki so samo v domeni financ, ampak mislim, da gospodarstvo v veliki meri je odvisno od tega, kakšna bo struktura lastništva v teh institucijah, zato mislim, da je potreben tukaj neki ekipni del tega gospodarskega dela vlade in v tem delu resnično pričakujem učinek od nje.

Ministrica ima v tem državnem zboru, kot vidimo, podporo. Mislim, da je tudi prav tako, da se jo danes izvoli. Na njenem delovnem mestu ji želim uspešno delo, kajti če bo gospodarska ministrica uspešna, bo uspešna tudi Slovenija in mislim, da si vsi skupaj želimo uspešno Slovenijo. Hvala lepa.

JANEZ RIBIČ: Veliko smo danes že slišali o kandidatki za ministrico dobrega, slišali tudi veliko o ministru gospodu Lahovniku, ki je odstopil. Odstopil zato, ker želi in se je žrtvoval, da bi pokazal Sloveniji, kaj se ne bi smelo dogajati v tej vladi. Mene skrbijo neka druga področja, vrednote. Če vemo, da je vseobsegajoča gospodarska kriza predvsem posledica krize morale, ko vemo, da zaradi razkroja univerzalnih vrednot posamezniki z višjimi etičnimi načeli tonejo v depresijo in nočejo rojevati, da so mladi brez etičnega kompasa in ne vedo, kako iti skozi življenje - s poštenostjo ali s prevarami, z izobraževanjem in trdim delom ali z zlorabami in kriminalom. Ko razočarani iščejo zasilne izhode v alkoholu, drogah, različnih oblikah izrojenosti, ko vse to torej vemo, se vsiljuje ugotovitev. Zadnji trenutek je za novo prakso, za spoštovanje vrednot. Ne smemo dovoliti, da nam stvarnost oblikujejo posamezniki, ki so zaradi lastne koristi pripravljeni lagati. To dela eden najvišjih predstavnikov vlade in takšen politik bi naj dajal zgled mladim. Narobe svet. Naj ga bo sram. Ampak pri predsedniku vlade takšni ljudje še vedno uživajo podporo. To me skrbi. Skrbi me, da bo predlagana kandidatka morala delovati po usmerjanju nekoga drugega iz ozadja, zato bi moral predsednik vlade to agonijo presekati. Drugače bo naslednjič sam na vrsti za zamenjavo. V Slovenski ljudski stranki ne bomo nasprotovali imenovanju mag. Darje Radić za ministrico za gospodarstvo, saj smo pripravljeni pomagati pri razreševanju nastale gospodarske krize. Hvala.

MAG. RADOVAN ŽERJAV:  Gospodarstveniki mi iz dneva v dan, po telefonu in tudi tako, v živo, stokajo, češ, kako da v Ljubljani nič ne storimo za njih. Polni so kritike. Kritike predvsem na račun gospodarske politike, ki je, kot pravijo, praktično ni oziroma je zelo nedorečena. Pričakujejo od vseh nas, predvsem pa od ministrstva za gospodarstvo, veliko bolj aktivno politiko, predvsem pa ukvarjanje z realnimi problemi. Kar nekajkrat smo se pogovarjali o njih v državnem zboru, ampak očitno od tega ni kaj dosti koristi. Naj naštejem samo nekatere, še vedno je številka 1 plačilna nedisciplina, kreditni krč, torej financiranje, gospodarstvo, financiranje proizvodnje, financiranje investicij, problem spodbujanja investicij, tehnološkega razvoja, inovacij. Predvsem si želijo, da bi prenehali z obremenjevanjem gospodarstva in da bi to zgodbo obrnili na drugo stran in prišli v razbremenjevanje gospodarstva, kar je, po moji oceni, edina prava pot, če želimo povišati ali zvišati ali spodbuditi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Pričakujejo tudi resne spremembe na področju delovno-pravne zakonodaje, to pa se že dogaja.

Ko danes ponovno poskušam na eni strani hvalospeve strank iz koalicije kandidatki, na drugi strani skepso strank iz opozicije, se ponovno sprašujem, ali je takšna procedura imenovanja ministra sploh smiselna in ali je sploh optimalna. Najbrž bi bilo dobro enkrat resno o tem tudi spregovoriti in na tem področju narediti kakšne spremembe, ker mislim, da je takšna procedura, kot jo imamo čisto brez zveze, kot se temu reče, ampak tako pač je.

Sam osebno sem na tem mestu pričakoval gospodarstvenika, pričakoval sem kriznega menedžerja. To bi bil najbrž pravi odgovor koalicije na čas, v katerem živimo. Verjamem pa, da je to skoraj nemogoče tudi zaradi neatraktivnosti opravljanja tega poklica. Najbrž se bomo tudi o tem morali v prihodnosti pogovarjati, ali pa vsaj začeti pogovarjati, pa ne z demagogijo. Kam smo namreč pripeljali funkcijo, denimo predsednika vlade, ali funkcijo ministra? To se mi zdi pravzaprav neodgovorno in to bomo morali spremeniti. Ni normalno, da je takšna pomembna funkcija, pravzaprav najpomembnejša funkcija v državi, atraktivna morda za kakšnega profesorja, ki se lahko kadar koli vrne na tisto delovno mesto, od koder prihaja na to mesto funkcije ministra, ali pa morda za kakega državnega uradnika ali pa uslužbenca.

To po moji oceni ni dobro za to državo. Mi bi morali imeti sistem ali pa možnosti, da na te funkcije pripeljemo najboljše možne kadre, ki jih država premore. Ne glede na to, koliko za to tudi oni sami zahtevajo zato, da pridejo na to mesto. To je namreč razprava za en drugi čas.

Gospo Darjo Radić bomo sodili po njenem delu. Danes kar koli govoriti o njej kot o ministrici je seveda preuranjeno. Vsekakor pa je treba dati spodbudo. Spodbudo predvsem v spopadu, bom rekel, s povečanjem konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar mislim, da je naloga številka 1. Pričakujem tudi, da bo zavzela racionalna stališča pri zelo lahkotnih, da ne bom rekel nonšalantnih odločitvah v povezavi s spremembami lastništva v najpomembnejših finančnih inštitucijah. Trdno sem prepričan, da slovensko gospodarstvo potrebuje močno, učinkovito, konkurenčno slovensko banko. Tujih bank imamo dovolj. Za vsakim vogalom je pravzaprav ena. V vsaki ulici imamo banko, ki so vse po vrsti tuje in prav bi bilo, da naredimo vse in še več, da vendarle ena najpomembnejša, največja, najmočnejša banka ostane v slovenskih rokah. Jaz mislim, da je to zelo zelo pomembno za slovensko gospodarstvo. Ampak o tem bomo tudi še govorili v tej hiši. Prav z zanimanjem bom spremljal, kako se bo ministrica spopadla z energetskimi vprašanji. Na tem področju Slovenija od osamosvojitve naprej nikoli ni imela prave strategije. In je tudi sedaj nima. Vse je prepuščeno nekim individualnim odločitvam. Odločitvam, ko se na koncu sploh ne ve, kdo jih je sprejel in kdo je za njih odgovoren. Pogovarjamo pa se o odločitvi, o projektu, ki je težak več kot milijardo evrov. V kolikor bi imeli v Sloveniji pravo energetsko strategijo, ta projekt TEŠ6 zagotovo ne bi smel biti prioriteta te države. Zagotovo je na energetskem področju veliko takšnih projektov, ki bi morali imeti prednost pred tem projektom in če bi imeli strategijo, bi v skladu s tem tekla tudi realizacija. Ampak tako pač je. Žal iz tega konca Slovenije prihaja pač velika politična moč in je najbrž tudi to razlog v tem, da se ta projekt tako bliskovito odvija. Mimogrede, strinjam se tudi s tistimi, ki pravijo, da je to pravzaprav pravi razvojni zakon za ta del Slovenije in je denimo pomurski razvojni zakon, če ga tako imenujem, v primerjavi s tem resnično miloščina.

Pričakujem od nove ministrice, da bo končno prenehala z gonjo proti direktorjem ali predsednikom uprav, ki so bili imenovani v prejšnjem mandatu. Zamenjajte za božjo voljo tiste, ki jih mislite zamenjati. Bil bi že čas po letu in pol in prenehajte z mrcvarjenjem ljudi. To mrcvarjenje namreč ne koristi nikomur. Niti obema stranema, še najmanj pa podjetjem. Tako da dajte, zamenjajte tisto, kar mislite zamenjati, ostalo pa pustite pri miru.