SLS je v začetku septembra vložila dva amandmaja, in sicer enega k predlogu Zakona o izenačevanju možnosti invalidov ter drugega k predlogu Zakona o malem delu. Oba si lahko preberete v nadaljevanju.
K predlogu Zakona o izenačevanju možnosti invalidov_
Člen se spremeni, tako da se glasi_
(postopek za uveljavljanje tehničnih pripomočkov)
»(1) Vlogo za uveljavljanje tehničnih pripomočkov invalid iz prvega odstavka prejšnjega člena vloži pri organizaciji, ki izvaja posebne socialne programe za vključevanje invalidov v družbo (v nadaljnjem besedilu_ organizacija).
(2) Organizacija po uradni dolžnosti pridobi dokazili o invalidnosti oziroma telesni okvari in zaposlenosti ali samozaposlenosti invalida oziroma njegovi brezposelnosti.
(3) Organizacija na podlagi pravilnika iz drugega odstavka 17. člena tega zakona izda, če gre za enostavnejši tehnični pripomoček, odločbo o pravici do tehničnega pripomočka.
(4) Če gre za zahtevnejši tehnični pripomoček, organizacija pridobi mnenje izvedenca o upravičenosti do tehničnega pripomočka, ki ga izbere iz liste izvedencev iz šestega odstavka tega člena in izda odločbo o pravici do tehničnega pripomočka.
(5) Listo izvedencev določi minister, pristojen za invalidsko varstvo, na predlog Socialne zbornice Slovenije in izbranega izvajalca zaposlitvene rehabilitacije po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
(6) V odločbi iz tretjega in četrtega odstavka tega člena mora biti natančno opredeljeno, do kakšnega pripomočka je invalid upravičen, kolikšna je višina sredstev, ki se sofinancirajo, ter ali je invalid brezposeln, zaposlen ali samozaposlen.
(7) Zoper odločbo organizacije je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo. Pri odločanju o pritožbi ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, lahko pridobi novo mnenje o upravičenosti do pravice do tehničnega pripomočka, ki ga oblikuje izvedenec, ki je imenovan z liste izvedencev iz šestega odstavka tega člena in ni sodeloval pri oblikovanju mnenja na prvi stopnji.
(8) Tehnični pripomoček lahko invalid po predložitvi odločbe organizacije o pravici do tehničnega pripomočka dobi pri katerem koli dobavitelju v Republiki Sloveniji, ki ima z ministrstvom, pristojnim za invalidsko varstvo, sklenjeno pogodbo. Dobavitelje ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, in Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov (v nadaljnjem besedilu_ sklad) izbereta skupaj na podlagi javnega razpisa.«
Obrazložitev:
Amandma poenostavlja in pravilno določi postopek uveljavljanja pravice invalidov do tehničnih pripomočkov.
Postopek oziroma določba je opredeljena v 19. členu v predlogu zakona v neskladju z Zakonom o splošnem upravnem postopku in je popolnoma neustrezna, saj CSD kot organ, ki nima potrebnega znanja, ne more skupaj z izvedencem pripraviti mnenja in o tem naknadno še izdati odločbe. Takšnega mnenja torej CSD skupaj z izvedencem ne more pripraviti.
K 4. členu predloga Zakona o malem delu_
Peti in šesti odstavek se spremenita, tako da se glasita_
"(5) Omejitve za opravljanje malega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu so_
- pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu_ delavca) ali ki zaposluje vsaj enega in do vključno deset delavcev ,
se lahko opravi 360 ur malega dela;
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 10 do vključno 30 delavcev, se lahko opravi 720 ur malega dela;
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi 1.080 ur malega dela;
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 do vključno 250 delavcev, se lahko opravi 2.262 ur malega dela;
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 250 delavcev, se lahko opravi 10.788 ur malega dela;
(6) Ne glede na določbo v 5. alineji prejšnjega odstavka lahko Ministrstvo, pristojno za delo (v nadaljnjem besedilu_ ministrstvo), na podlagi vloge delodajalca in po predhodnem mnenju Ekonomsko socialnega sveta določi, da se_
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.250 do vključno 6.250 delavcev, lahko opravi 54.462 ur malega dela ;
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 6.250 delavcev, lahko opravi 104.400 ur malega dela."
Obrazložitev:
Z amandmajem spreminjamo 5. in 6. odstavek 4. člena. Z novim besedilom bolj sorazmerno in v skladu s potrebami delodajalcev, z vidika strukture slovenskega gospodarstva in upoštevaje kriterij velikosti podjetja glede na število zaposlenih, kot jih določa Zakon o gospodarskih družbah, določamo dovoljeno število ur opravljanja malega dela.
V spremenjenem 6. odstavku določamo tudi možnost, da pristojno ministrstvo na podlagi vloge delodajalca in po predhodnem mnenju Ekonomskega socialnega sveta lahko delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.250 delavcev, določi dodatno kvoto ur malega dela, in pri tem določimo bolj postopno in smotrno lestvico v dveh alinejah, kjer je dana možnost odobritve 54.462 dodatnih ur malega dela delodajalcem, ki imajo od 1.250 do 6.250 zaposlenih, in več ur, največ 104.400 ur, za malo delo pri delodajalcih, ki imajo več kot 6.250 zaposlenih. Pri tem določamo konkretno, da predhodno mnenje poda Ekonomsko socialni svet, ki predstavlja vse socialne partnerje in je znan. Glede na vlogo in potrebe delodajalca pa bo pristojno ministrstvo določilo opravljanje več ur malega dela lahko za en ali več mesecev.
S tem je dana možnost delodajalcem, ki bi dokazali potrebo po začasni povečani količini malega dela iz raznih utemeljenih razlogov, kot so sezonsko delo, trenutno velik obseg dela ipd., da bodo lahko načrtovali obseg in način dela in lažje predvideli morebitne potrebne ure malega dela.
Posredno je istočasno s tem dana tudi večja možnost za delo študentov, ki bodo lažje dobili delo ali bodo želeli izkoristiti maksimalno dovoljeno število ur "študentskega" malega dela. Dejstvo je, da velika večina študentov le z delom lahko plačuje svoj študij, da sploh lahko študirajo. S sprejemom tega zakona bodo glede na novo ureditev konkurirali na trgu dela za malo delo skupaj z upokojenci in brezposelnimi delavci in zato težje dobili potrebno delo za plačilo študija. Nova štipendijska politika in učinkovitejši štipendijski sistem nista znana, zato bo večina študentov še vedno prisiljena plačevati svoj študij z delom.
Delodajalci so organizirani različno, imajo poslovalnice in oddelke izven sedeža, delo poteka sezonsko ipd., zato je napačno in krivično predvideti za vse delodajalce, ki zaposlujejo več kot 100 delavcev enako 2.880 ur malega dela mesečno in za vse nad 1.250 zgolj enako 5.670 ur .
Zakon bo kljub dodatni možnosti za večje delodajalce še vedno dosegel namen ureditve pretiranega izkoriščanja študentskega dela s predvideno možnostjo začasne odobritve več ur malega dela na podlagi utemeljene vloge velikih delodajalcev in mnenja socialnih partnerjev, ki sta varovalki pred zlorabami oziroma pretirani izrabi instituta malega dela na škodo rednega dela.