»Reforma bo v prvi vrsti prizadela delavce in delodajalce. Zato bi v SLS pričakovali, da bodo pri tako pomembnem vprašanju za glavne uvodničarje in osrednje govorce povabili pripravljavce zakonov ter predstavnike delavcev, delodajalcev ali invalidov, ne pa predstavnike upokojenskih organizacij.«
Ljubljana, 5. oktober 2010 – V SLS pozdravljamo včerajšnjo javno razpravo o zadnjem predlogu vladne pokojninske reforme v organizaciji parlamentarnega odbora za delo, družino in socialne zadeve. Samo s širšo razpravo in veliko dogovarjanja je možno pomiriti javnost in se približati splošnemu konsenzu pri sprejemanju tako občutljive reforme. »Treba si je namreč priznati, da se je država glede pokojninskega sistema znašla v nezavidljivem položaju, ko ji preostaneta samo dve možnosti: ali zvišati prispevne stopnje in s tem še poslabšati konkurenčnost slovenskega gospodarstva ali zaostriti pogoje za upokojevanje. Pokojninska reforma je tako nujno zlo, ki pa ne sme povzročati novih krivičnih situacij in oškodovanja ljudi zaradi grehov državne birokracije v preteklosti,« je ob robu javne razprave povedala predsednica strokovno – operativnega odbora IO SLS za delo, družino in socialo Marjeta Peterlin, ki poglobljeno spremlja omenjeno tematiko.
V SLS smo prepričani, da morajo biti ženske upravičene do znižanja upokojitvene starosti po 8 mesecev za vsakega otroka, brez omejitve za največ dve leti in samo nad starostjo 63 let. Omejitev priznavanja olajšave za četrtega ali nadaljnjega otroka je popoln nesmisel ob dejstvu, da zahtevana delovna doba ne glede na starševsko olajšavo ostaja temeljni pogoj za starostno upokojitev. Taka omejitev nosi zgrešeno sporočilo, da četrti, peti in vsak nadaljnji otrok niso več družbeno priznani in potrebni. »Zato bo SLS vztrajala, da se v zakonu izenači starševske olajšave za ženske tako, da se bodo upoštevale za vse otroke in ne le za prve tri. Ta dopolnitev bo dejansko imela minimalne finančne posledice,« je še pojasnila Peterlinova.
V najnovejšem predlogu pokojninske zakonodaje ostaja velika nepravičnost v zvezi z obveznim neplačanim služenjem vojaškega roka, ki ga zdaj že dolgo ne poznamo več. »V SLS smo prepričani, da se mora v pokojninsko dobo brez kakršnega koli doplačila vštevati obvezno služenje vojaškega roka tako v nekdanji skupni državi kot tudi v začetkih samostojne Slovenije. Vojaški obvezniki namreč za to niso dobili plače niti niso bili pokojninsko zavarovani,« je prepričana Marjeta Peterlin, ki zdajšnjo rešitev označuje kot neposredno diskriminacijo med bodočimi upokojenci. Ti bi se z vidika upokojitvenih pogojev razlikovali na tiste, ki so vojaški rok služili, in tiste, ki jim tega iz kakršnih koli razlogov ni bilo treba, so se pa medtem lahko zaposlili in prejemali plačo. Privilegirani med njimi bodo lahko za našo družbo delali vsaj leto dni manj, zato država preprosto mora popraviti takšno nepravičnost in vsem nekdanjim nabornikom plačati prispevke za pokojninsko dobo oziroma jim to dobo enostavno priznati.
SLS bo še vedno vztrajala, da se v novem pokojninskem zakonu določi, da vsem dosedanjim prejemnikom državne pokojnine ta pravica ostane, kajti pridobljenih pravic na podlagi že izdane odločbe se za nazaj ne more in ne sme odvzemati. Vsem obstoječim upravičencem, ki bi jim novi Zakon o socialnih transferjih omogočal ugodnejše pravice, pa naj se omogoči prosta izbira oziroma priznanje tiste pravice, ki je zanj ugodnejša.
V SLS zahtevamo, da se z novim pokojninskim zakonom vsakemu zavarovancu oz. upokojencu zagotovi pravica do neposrednega elektronskega vpogleda (ob uporabi veljavnega digitalnega potrdila) v vse njegove zbrane podatke pri ZPIZ, zlasti o prijavah in odjavah v zavarovanje, pokojninski dobi, pokojninskih osnovah, plačanih prispevkih ter o tudi o že izplačanih prejemkih iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zakon mora obvezno določiti tudi časovno obdobje za izvedbo in roke za vzpostavitev delovanja tega sistema. Zavarovanci bodo tako imeli možnost vpogleda in kontrole posredovanih podatkov tako o vstopu v zavarovanje kot tudi o plačilu prispevkov in prijavljenih pokojninskih osnovah. S tem bo možno ne le odkrivati različne napake, špekulacije in utaje delodajalcev, temveč jih tudi odpravljati in preprečevati. »V dobi tehnološkega napredka, ko lahko sledimo vsaki bančni, davčni in kartični transakciji, je takšen sistem nujen, ZPIZ pa ga mora izpeljati v najkrajšem možnem roku,« še zaključi predsednica strokovno – operativnega odbora IO SLS za delo, družino in socialo Marjeta Peterlin.