Ljubljana, 26. oktober 2010 – V nadaljevanju 21. redne seje DZ RS je poslanec SLS Janez Ribič predstavil mnenje Poslanske skupine SLS v razpravi o predlogu Zakona o pravilih cestnega prometa, razpravljali pa so še poslanci Franc Pukšič, mag. Radovan Žerjav in Gvido Kres. Vsa mnenja si lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

JANEZ RIBIČ: Dober dan. Spoštovani gospod minister, spoštovani prisotni. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiram rešitve, ki prinašajo strožje sankcije, sankcioniranje voznikov, zaradi prekrškov, ki so neposredno povezani z najhujšimi posledicami prometnih nesreč, zaradi alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi, prekoračitve hitrosti in podobno. Tudi sami smo letos že predlagali strožjo kazen za vožnjo v nasprotno smer na avtocesti, zato se nam zdi 1.200 evrov kazni in 18 kazenskih točk primerna kazen za najhujše prekrške.

Predlagamo, da se ponovno prouči, ali je kazen, določena v 40. členu, 500 evrov in 5 kazenskih točk, zaradi neprevidnega prečkanja dovolj visoka in sorazmerna glede na številne nesreče s smrtnim izidom na nezavarovanih železniških prehodih.

Podpiramo rešitve za zaščito šibkejših udeležencev cestnega prometa, kot so pešci, otroci, invalidi in starejši udeleženci cestnega prometa. Smiselno se nam zdi tudi znižanje glob za prekrške, ki bistveno ne vplivajo na varnost cestnega prometa. Podpiramo vse ukrepe, ki bodo povečali varnost udeležencev v prometu, da bo dosežen zastavljen cilj v letu 2011 na slovenskih cestah ohraniti najmanj 154 življenj. Kljub temu pa je treba prisluhniti izkušnjam in opozorilom glede nekaterih določb, ki lahko prinesejo nasprotne učinke, kot je, na primer, obvezno nošenje čelade za vse kolesarje. Izkušnje iz nekaterih držav kažejo, da ta ukrep ni povečal varnosti kolesarjev, temveč je zmanjšal le število kolesarjev, kar gotovo ni namen te določbe. Istočasno pomeni lahko tudi povečanje motornega prometa in onesnaževanja okolja. Zato so se v nekaterih državah raje lotili modernejših rešitev pri gradnji cest, prijaznejših za kolesarje. Ob tej dilemi se je treba zamisliti in načrtovati ter pospešiti novogradnje in urejanje ter rekonstrukcije cest, ki bodo omogočale bolj varno vožnjo tudi za kolesarje. Najslabše stanje je v mestih, kjer so kolesarske steze le delne, se križajo in končujejo na najbolj ogroženih mestih, zato je kolesarjenje prava avantura. Brez ureditve cestišč, križišč in signalizacije za kolesarje tudi čelade ne pomenijo varne rešitve. Brez strogih kazni za prehitro vožnjo in neprevidno prehitevanje tudi obvezno nošenje zaščitnih oblačil ne bo reševalo življenj neprevidnim in drznim voznikom motornih koles.

Do druge obravnave naj se prouči tudi smiselnost črtanja določbe o povzročitvi prometne nesreče kot kvalificirane oblike prekrška, na kar opozarja tudi Oddelek za prekrške Višjega sodišča. Taka rešitev je nesprejemljiva in ne prispeva k uresničevanju cilja zakona, ki je strožje kaznovanje za povzročitev prometnih nesreč.

Glede milejših pogojev za pridržanje voznikov ter glede izjem v postopku pridržanja, glede ustrezne preprečitve udeležbe voznika v prometu in podobno, kjer se policistu daje diskrecijska pravica o odločitvi, kdaj bo storilca pridržal in kdaj ne, je treba proučiti, ali so določbe dovolj jasne in dorečene, ter zagotoviti ustrezen nadzor izvajanja te pravice. Ker gre za občutljivo področje posega v osebno svobodo, pozdravljamo obsežno obrazložitev, ki jo je predlagatelj zapisal ob 24. členu tega zakona. Poslanci Slovenske ljudske stranke zaupamo strokovnosti in usposobljenosti slovenske policije, kljub temu pa smo zadržani glede določanja diskrecijskih pravic represivnim organom. Zato predlagamo, da je treba kljub nasprotnim utemeljitvam predlagatelja zagotoviti ustrezen nadzor in sorazmernost določanja takih pravic in jih čim bolj natančno definirati z zakonom.

Poslanci Slovenske ljudske stranke se strinjamo, da je treba taksativno in bolj jasno opredeliti pristojnosti občinskih redarjev, hkrati pa opozarjamo, da je treba ponovno proučiti določbe in dana pooblastila redarjem v 15. členu, ali so skladna z ustavo, z drugimi zakoni, človekovimi pravicami in varstvom osebnih podatkov, pravicami staršev ter drugimi predpisi, ki se nanašajo na vse te pravice. Predvsem pa bo treba za varnost še vedno stalno opozarjanje, ozaveščanje, pa tudi vzgoja za nenasilno komunikacijo vseh udeležencev v prometu.

Varnost v prometu in strožje kazni se tičejo praktično vseh državljanov in državljank, zato jim moramo zagotoviti seznanitev z vsemi novostmi in strožjimi kaznimi. Najbolje z izdajo priročne brošure, poslane vsem gospodinjstvom. Hvala lepa.

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Kolegice in kolegi. Če nadaljujem tam, kjer je kolega Veber končal, smo v Slovenski ljudski stranki sicer napovedali, da bomo zakon podprli. Vendar res je, da z nekaterimi preveč natančno opredeljenimi predpisi lahko naredimo več škode kot koristi. Predvsem si bomo v nadaljevanju v Slovenski ljudski stranki prizadevali, da bi zakon imel več vzgoje in preventive kot sankcioniranja. Predvsem imam v mislih prav to izrekanje kazni in potem odslužiti kazen. Lahko se zgodi in seveda ne želimo, da bo nekdo zaradi, ker je pač življenje sestavljeno iz vseh plati, tako ali drugače, pa vendar nekdo, ki ima minimalno plačo ali ni dobil plače, podjetnik ni dobil plačanega opravljenega dela, dela, ki jih je opravil gospodom tajkunom in niso poskrbeli za to, kar bi morali, moramo dati možnost tudi tem z najnižjimi osebnimi dohodki odpraviti to kazen. Prekršek je prekršek. Tako kot imajo sodišča, in to bi predlagal ministrstvu, da do druge obravnave predvidi možnost tudi v tem smislu, da bi s tako imenovanim javnim delom odslužil, kar pomeni, da bi lahko nekdo naredil tudi tisto javno dobro delo v soboto, nedeljo, popoldan, skratka izven svojega službenega časa, pa vendar bi s tem kazen vplivala bistveno bolj preventivno in vzgojno. Preventivno in vzgojo bi vplivala tudi na nekoga, ki ima dovolj denarja in bi lahko 30-krat več plačal, kot pa je, in mu to ničesar ne pomeni in je zaradi takšne situacije, zavidljive v družbi, zato ker nekateri starši imajo. 18, 20-letni mulci si lahko privoščijo gromozanske zadeve, celo grozijo in tako dalje, da bi ti oddelali to kazen z javnim dobrim delom. Torej, na eni strani tisti, ki ne morejo, in na drugi strani tisti, ki bi lahko, pa vendar ne morejo, torej, vse se ne da plačati in z denarjem dobiti. Žal v naši državi velikokrat ni tako, ampak ravno obratno. Pa vendar predlagamo, da bi vlada o tem razmislila in vnesla tudi te možnosti sankcioniranja in odsluževanja kazni, kar bi zakon naredilo bolj normalen. Poglejte, definitivno moja mama ima 82 let, vesel sem in ponosen nanjo, ampak ne znam si predstavljati, da ji bomo dali čelado na glavo, ker se pač še vedno vozi s kolesom. In dokler se bo, bo tudi zdravo živela. Nekatere neumnosti so, ki jih je treba odpraviti. En odličen predlog, ki ga imajo v svetu - zavijanje desno in tako dalje. Upam, da je prva obravnava tudi za to, da boste v koaliciji in vladi poslušali in poskušali kaj dobrega iz tega izvzeti. Vsem državljankam in državljanom pa danes, ker pač obravnavamo ta Zakon o pravilih v cestnem prometu, želim, da ne bi delali nobenih prekrškov in da bi varno prispeli na pot, na katero so se odpravili.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik za besedo. Zelo zanimivo je poslušati razprave in jih primerjati z razpravami, ki so bile ob zadnji spremembi Zakona o varnosti v cestnem prometu, ko so se vloge opozicije in koalicije zamenjale.

Jaz sem takrat, to je bilo leta 2008, pred državnozborskimi volitvami kot minister, tako v vladi kot v tem državnem zboru, vztrajal pri tem, da se Zakon o varnosti v cestnem prometu z bistveno povišanimi kaznimi sprejme. Takrat sem bil deležen v tej hiši groznega nasprotovanja, češ da delamo policijsko državo, da delamo neko kaznovalno politiko brez primere. Bil sem deležen teh kritik deloma tudi v sami vladi. Bil sem pa vesel, da me je predsednik vlade pri tem podprl in da smo ta zakon takrat spravili skozi državnozborsko proceduro. Rezultat tistega zakona je bil, da smo v letu 2008, seveda, ob dejstvu, da so bile uvedene vinjete, da je bilo odprtih kar nekaj kilometrov avtocest, zmanjšali število smrtnih žrtev za več kot 80, če se ne motim. Paket, ki je bil takrat pripravljen, Zakon o varnosti v cestnem prometu z drastično zvišanimi kaznimi, vinjete in odprtje novih odsekov avtocest so pripeljale do bistveno višje varnosti v cestnem prometu. Ampak tukaj v tem državnem zboru sem takrat od opozicije poslušal, bilo bi dobro prečitati magnetograme, pa tega ne bom storil, pa sedijo v koalicijskih vrstah in govorijo čisto drugače, kot so govorili takrat. Jaz govorim danes enako. Sem za to in podpiram, da se dvignejo kazni za tiste najhujše prekrške. In ne strinjam se s tistimi, ki so dejali, da če spiješ dva špricarja ali dve pivi, pa to ni tako hudo. Ni res! Je hudo. In to so barabe, neodgovorne, ki ogrožajo moje življenje in življenje vseh nas tukaj notri sedečih. In ne moremo se tako pogovarjati, ker je to neodgovorno. Jaz sem za to, da se take prekrškarje, ki gredo zavestno v gostilno, spijejo pivo, dve, tri, štiri, in se usedejo za volan, da se jih zapre. Ker to je podobno, kot da bi nekomu dal nabito pištolo v roko in bi šel v nek prostor, kjer je ogromno ljudi in se tam igral s pištolo, popolnoma enako. In takšno razmišljanje in to zavest je treba vcepiti v vse udeležence v cestnem prometu, ni drugega. Ko se usedeš za volan, prevzameš odgovornost za svoja dejanja. Jaz podpiram ta zakon. Podpiram vse štiri zakone, ki so predlagani.

Treba pa je vendarle vedeti, da so ti štirje zakoni bili pripravljeni leta 2008, še za časa mojega ministrovanja in ministrovanja Dragutina Mateja. Jaz ne vem, če je v tem času prišlo do bistvenih sprememb od tistega, kar je bilo takrat pripravljeno. Namreč, midva sva se zavezala, takrat, ko je bil sprejet Zakon o varnosti v cestnem prometu, da bomo pripravili novo zakonodajo. In jaz vem, da je bila pripravljena tik pred koncem našega mandata. Ne vem, zakaj je trajalo skoraj dve leti, da so ti zakoni prišli v državnozborsko proceduro. Najbrž so bili razlogi, ampak kakor koli. Že prejšnja vlada je pripravila to zakonodajo. Kakšne so bile spremembe, ne vem.

Pa še nekaj. Tokrat govorim kot kolesar. S tem športom se ukvarjam od leta 1981. Videl sem grozljive nesreče in padce svojih kolegov, kolesarjev, s čelado in brez čelade. Nedvomno je, da je čelada zagotovo pomembna zadeva. Pa vendarle mislim, da ko se vozimo tako po mestu, da bi naredili veliko škodo, če bi zahtevali, da se čelada nosi, predvsem za to, ker se kolesarjenje ne bi uporabljalo v takšni meri, kot se. Hvala lepa.

GVIDO KRES_ Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani minister s sodelavci!

Jaz bi se dotaknil na primer čelad. Najraje bi povedal iz svoje lastne izkušnje, iz izkušnje moje družine, ko je pred 15-imi leti moj sin šel v Litijo v trgovino, žena mu naroči, kaj naj naredi, vzame vrečko, tisto vrečko da na balanco, se odpelje domov, zaide, pade na pločnik, razbije čelado. Moj sin je danes zdrav. Torej, v vsakem primeru je čelada potrebna. Zato bi se tukaj omejil v tej zadevi, ko je moj kolega govoril o svoji mami, ko nekateri govorijo o damah, ki gredo v službo. V redu, oni so že ljudje, ki odgovarjajo za svoja dejanja, za svoje življenje in tukaj bi se mogoče lahko malo pogovorili, medtem ko za mladoletne osebe obvezno. Tako bi lahko ta zadeva bila narejena in sem prepričan, da je prava.

Kar se tiče hitrosti vožnje na avtocesti, bi rekel, da je predvsem odvisno od naše kulture, od našega prilagajanja. Moram povedati, da sem eden izmed tistih voznikov, ki vozim po občutku dostikrat celo prehitro, ampak moram potrkati k sreči vse varno, ker sem se znal do zdaj prilagoditi vožnji na cesti in speljal zadeve tako, kot je treba in moram reči, da ene naše avtoceste tudi za 130 niso primerne. Se dogajajo problemi, sem se že vozil in moram reči, da nikoli nisem mogel razviti večje hitrosti, ker, kot sem že povedal, vozim tudi po tem, kar je potrebno. Sem uspel tudi preko 130 seveda, ampak na enih delih cest pa tudi do 130 ne, to hočem povedati, da bomo realni in pravo sliko prikazali.

Kar se tiče strožjega sankcioniranja, jaz sem za to in podpiram to zadevo. Seveda so nekateri ljudje v naši državi na tako visokem dohodkovnem položaju, ko jim tudi kazen ničesar ne pomeni. Mislim, da bi morali v takšnih primerih dobiti kakšno drugo obliko, ki se jih lahko učinkovito dotakne, seveda so pa tudi ljudje, ki pa ne morejo plačati glede na takšno dohodkovni položaj, kot so, je pa treba spet razmišljati v smeri, da se mu omogoči na kakšen drug način to kazen poravnati, ki bi bila tudi učinkovita. Mislim, da imamo vse te zadeve in da so poti, ki so možne in se lahko o tem pogovorimo.

Kar se tiče pa vhoda v desno zavijanje pri rdeči, bom pa spet tako rekel, podpiram to, kar ste rekli, da se gre v en eksperiment, da se to vidi. Sam sem vozil pred 15-imi leti po Kaliforniji, moram reči, da sem se prav v redu znašel v teh križiščih, da nisem imel nobenih problemov, da ni bilo nepotrebne gneče zaradi tega, ker si lahko v nekaterih križiščih zavil v križišče glede na to, da je bilo prazno. Moram reči imamo na eni strani objestne voznike, imamo na drugi strani, sem pa prepričan, sigurno še zmeraj več tistih pametnih in mislim, da bi se tudi ta zadeva lahko v Sloveniji izvedla. Hvala lepa.