Ljubljana, 18. oktober 2010 – Prvi dan 21. redne seje Državnega zbora RS je poslanec SLS Franc Bogovič na predsednika Vlade RS Boruta Pahorja naslovil ustno poslansko vprašanje v zvezi z reorganizacijo v slovenski energetiki, namestnik vodje PS SLS mag. Radovan Žerjav je zastavil vprašanje ministru za pravosodje Alešu Zalarju v zvezi s stanjem pravne države v Sloveniji, poslanec SLS Gvido Kres pa na ministra za okolje dr. Roka Žarnića vprašanje o površnem vrednotenju nepremičnin ter ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorju Golobiču v zvezi z navideznimi vpisi v študijske programe. Vsa vprašanja in tudi odgovore nanje si lahko preberete v nadaljevanju.

Na tej seji je želel poslanec SLS Franc Pukšič ministra za razvoj in evropske zadeve mag. Mitja Gasparija vprašati o črpanju evropskih sredstev in razvoju, pa je slednji vprašanje zavrnil z obrazložitvijo, da omenjena tematika ne spada na njegovo področje dela.

Obenem si lahko preberete tudi odgovore na nekatera vprašanja poslancev SLS, ki so jih zastavili na 20. redni seji, pa niso dobili odgovorov.

Poslanska vprašanja poslancev SLS, postavljena na 20. seji Državnega zbora RS, in odgovorjena na 21. redni seji Državnega zbora RS

Poslansko vprašanje ministru bo postavil Janez Ribič, v zvezi z ureditvijo nezavarovanih železniških prehodov. Prosim kar odgovor.

DR. PATRICK VLAČIČ: Hvala lepa, predsednik.

Trenutno je na slovenski železniški infrastrukturi 916 nivojskih prehodov, od tega jih je 577 zavarovanih samo z Andrejevim križem. V letih 2009 in 2010 je bilo na področju nivojskih prehodov izvedeno naslednje. Najprej nam povem, da različne ukrepe izvajamo zato, da preprečujemo nivojske prehode, ki so zavarovani samo z Andrejevim križem, zato boste videli, da je ta nabor različen. Eden izmed njih je ukinjanje, teh je bilo 19. Avtomatske naprave, zavarovanje z njimi, teh je bilo 9. Obnovljen je bil en nivojski prehod z ureditvijo zavarovanja za pešce in obnovljena avtomatika na enem nivojskem prehodu. Torej, z drugimi besedami, od 577 smo jih v dveh letih približno 30 uredili, kar je relativno po moji oceni majhna dinamika. Majhna dinamika zato, ker je to zelo, zelo drago, in bom potem tudi povedal na koncu, ko vam bom dal kompletno sliko, ker se praktično redno s tem ukvarjamo.

Kar se tiče aktivnosti, ki tečejo, so naslednje. V izdelavi je projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in elektrifikacijo proge Pragersko-Ormož-Hodoš, s katero se bo uredilo kar 100 prehodov naenkrat, se pravi, na celotni trasi. Proga Pragersko-Ormož bo imela 11 izvennivojskih križanj, 14 jih bo zavarovanih z zapornicami, ukinjenih bo 18. Ormož-Murska Sobota-Hodoš, 13 izvennivojskih, 25 zavarovanih, ukinili jih bomo 36. Pričetek gradbenih aktivnosti se postavlja v leto 2013.

Kar se tiče Divače-Koper, za gradnjo nadvozov, povezovalnih cest, izvedbo avtomatskih zavarovanj in ukinitve, se bodo uredili vsi nivojski prehodi na progi Divača-Koper in na odseku Divača-Cepišče-Prešnjica, kjer jih je 8 z Andrejevim križem zavarovanih.

Po terminskem načrtu se bodo aktivnosti, povezane s prihodi, pričele v letu 2011, končale v letu 2013.

Poleg navedenega, poteka še izdelava DPN-jev za sedem posameznih izven nivojskih križanj, s čimer se bo omogočila ukinitev nivojskih prihodov in povečala varnost na železnici tudi na progi Ljubljana, Sežana, to je Rakek, Ljubljana, Jesenice, prehod Lesce pri Murki in Selo, Žirovnica, proga Ljubljana, Dobova, prehodi Spodnje Laže, Brežice, uvoz Dobova, izvoz, proga Zidani most, Maribor, prehod Bohova. Poudariti moram, da se je število ukinjenih ali zavarovanih nivojskih prehodov, da je to v veliki odvisnosti od zagotovljenih proračunskih sredstev in v tej povezavi ima ministrstvo za cilj, da v nacionalni program vključi financiranje zavarovanj, tako na glavnih, kot tudi na regionalnih progah. Se pravi natančnejši načrt lahko, poleg tega, ki je zdaj že nekako bil predstavljen, lahko zahtevate oziroma pričakujete v nacionalnem programu.

Kdaj bo zagotovljeno ustrezno zavarovanje treh nezavarovanih prehodov v občini Pesnica? Vam lahko posredujem informacijo, da je preiskovalni organ začel preiskavo, da bo njegovo poročilo pripravljeno v najkrajšem možnem času. V skladu s predlogi in komisijo za pregled nivojskih prehodov, bodo pripravljene rešitve zavarovanj vseh prehodov, ki jih omenjate. Pregled situacije prehodov na tem območju kaže, da je možno 2 nezavarovana prehoda, med njimi tudi ta, na katerem je bila nesreča, ukiniti in ju povezati s povezovalno cesto na bližnji zavarovani prehod. Za tretji prehod pa se v tem trenutku postavlja možnost ustreznega zavarovanja, za kar se v najkrajšem možnem času pričakuje predlog komisije. Naj še to povem, ker imam še ravno toliko časa, da pogosto se s to problematiko ukvarjamo, tudi danes smo se in ena izmed odločitev, ki je bila pred kratkim sprejeta je tudi izobraževanje občinskih služb, ki so za to pristojne. Namreč večina nesreč, ki se zgodi, se zgodijo na križanju železnice in občinskih cest, ne državnih cest. Praktično skoraj, da vse državne ceste in mislim, da je mogoče res nekaj primerov, je takšnih, da so zavarovane samo z Andrejevim križem. Problem so občinske ceste in križanje z železnico. Zato bomo naredili izobraževanje za te, ki so na občinah odgovorni za varnost na teh prehodih.

JANEZ RIBIČ: Spoštovani gospod minister in vsi prisotni. Moram reči, da ste mi kar na široko razložili na moje vprašanje, kako bomo razreševali to problematiko v Sloveniji. Jaz bi še enkrat pač rad poudaril, da me pač zanima za ta konkretni primer, za katerega sem vprašal. Kdaj bo zagotovljeno ustrezno zavarovanje teh treh železniških prehodov v občini Pesnica?

Namreč poudaril bi rad in gospod minister, prosim vas in pa vaše pristojno prometno ministrstvo, da preko svojih služb, predvsem zlasti še direkcije za železniški promet, čim prej pripravite projektno dokumentacijo in zagotovitev ustrezno zavarovanje omenjenih železniških prehodov, da ne bi prihajalo do novih nesreč. Ne bi želel namreč, da se dogodi še kakšna podobna tragedija. Jaz vem, da je to velik zalogaj, tudi finančen in tako naprej, ampak tam, kjer se takšne tragedije pojavljajo, se pravi, da bi se tudi morala vzpostavit neka prioriteta razreševanja teh problemov in to bi rad dosegel, da bi vzeli bolj pod drobnogled in, da bi se tudi ta problem na tem koncu razrešil. Namreč tu gre za eno od najstarejših prog, povezava Dunaj, Ljubljana, Trst in, če je to že toliko let nezavarovan železniški prehod, mislim, da bi tukaj morali uvesti neke prioritete. Hvala.

DR. PATRICK VLAČIČ: Ker mi je prej zmanjkalo časa, bom še to povedal. Poleg tega smo naročili, zlasti, ker je občinska pristojnost, da se še enkrat opravi pregled vidnega trikotnika dostopa in, da se, če slučajno kje niso občinske službe opravile svoje naloge, tam je recimo prehod takšne narave, da se to doseže, ta vidnost.

Glede tega konkretnega primera. Ja, ima prioriteto. Jaz takoj, ko dobimo od preiskovalnega organa napotilo, jaz sem vam nakazal kakšna bi lahko bila rešitev, bomo tudi k njej pristopili in ima absolutno prioriteto, na koncu koncev, pravim, se s to problematiko veliko ukvarjamo. Sem pa bil danes presenečen, ko sem slišal, da pravzaprav v naši državi razmerje med zavarovanimi, pa prehodi z avtomatiziranimi napravami, pa z zavarovanimi zgolj z Andrejevim križem, ni dosti drugačna kot tudi v razvitejših državah v Evropi, hkrati pa sem naročil svojim sodelavcem, da poskušajo najti način kako bomo boljše opozorili voznika kadar se približuje Andrejevem križu. Naša ocena je, da je percepcija Andrejevega križa nezadostna pri približevanju nivojskemu križanju, ali bo to neko svetlobno opozarjanje ali bo to kakšno drugo opozarjanje, lani smo imeli tudi akcijo Andrejev križ preventivne narave. In če povem plastično, ljudje se na rdeči luči ali na stop znaku bolj pozorno obnašajo kot pa pri Andrejevem križu, čeprav ima tiste znake, da se mu približuješ in je potem Andrejev križ. Tako, da iščemo načine kako bi tudi z bolj intenzivnimi opozarjanjem na teh nivojskih križanjih, ki so zavarovana zgolj s križem dosegli večjo varnost ob vseh teh drugih ukrepih. Ta pa, kot povedano, bo šel prioritetno naprej in nakazana rešitev je ukinitev dveh povezovalnih cest in zavarovanje.

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR_ Hvala. Torej ni potrebe, da bi minister dodatno odgovarjal. Minister bo odgovoril tudi na vprašanje Janeza Ribiča, v zvezi z ustanovitvijo interventne skupine. Prosim.

MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec za vprašanje. Tukaj tečejo aktivnosti, kakor je bilo obljubljeno s strani obeh ministrov. V tem trenutku se končuje protokol med obema ministrstvoma, kako učinkovito odreagirati na inšpekcijski ravni, kar je v tem konkretnem primeru bil problem. Druga zadeva, pa mogoče kot eno obvestilo, ki boste tukaj razumeli, zakaj smo to tako resno vzeli. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z obrambnim resorjem za civilno zaščito dogovorilo, da financiramo nakup posebnega čolna, ki bi ga ravno v vašem primeru tam potrebovali, pa ga nismo imeli. Ta čoln bo seveda financiralo kmetijsko ministrstvo in ga predalo v uporabo civilni zaščiti, zato, civilna(?) zaščita ga bo lahko uporabljala v celi paleti primerov, s katerimi se ukvarja in tudi v vsakem takem primeru, kakršen je bil v primeru, kjer ste postavili vprašanje in enostavno na razpolago ni bilo na ravni države ustreznega tehničnega sredstva. Hvala.

JANEZ RIBIČ: Hvala za besedo, spoštovani gospod minister. Še enkrat, res, zanima me konkretna odgovornost inšpekcijskih služb, ki v tej zadevi niso opravile svoje naloge, saj je prihajalo do prelaganja odgovornosti in je bilo celo njihovim predstojnikom težko določiti, kateri inšpektor je pristojen, kot ste lahko sami ugotovili. Se pravi, kdo je kriv in kdo bo odgovarjal za posledice.

Treba je tudi vedeti, da je bilo Perniško jezero, po izgradnji avtocest deloma zasuto v globljih delih in da je bil narejen nov iztočni objekt. Ali je res narejen slabo in nepravilno, pa prosim naj odgovorijo za to pristojni strokovnjaki s strokovne službe. Temu je treba narediti red, zato pričakujem, da bo tudi Dars z vsem svojim strokovnim aparatom enkrat za vselej opravil svoje delo na tem področju.

MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod poslanec, še enkrat hvala za vprašanje. Tukaj v bistvu, je seveda jasno, tisti, ki opravlja in ima od tega gospodarsko korist mora poginule ribe pripeljati do mesta, to je obala, kjer jih v celoti prevzeme veterinarsko higienska služba, kar je tudi tam bil avto in ga ni bilo možno v bistvu peljati. Kakor sem že poudaril, v bistvu prišlo je dejansko do tega, da štiri inšpekcijske službe so se usklajevale, katera je odgovorna, katera lahko izda ustrezne sklepe. Takrat sva tudi z ministrom dr. Rokom Žarnićem posegla in smo se vse službe potem tudi uskladile. Je pa v bistvu bil primer takšne narave, da ga je bilo dejansko vsebinsko težko reševati. Namreč, če bi bile vode zadosti visoke, bi se z običajnimi čolni lahko že mrtve tako odstranile, če bi bilo dno ravno. Tudi pri nizkem vodostaju se enostavno tisti, ki odstranjujejo sprehodijo in odstranijo, če pa je dno, kakor v tem primeru, ko je v bistvu bila plitvina, vmes pa zelo globoke jame, ki so ogrožale v bistvu ljudi, če bi se odpravili na ta način, se je pa iskalo ustrezno tehnično sredstvo, kakor bo ta čoln, ki ga bo sedaj kmetijsko ministrstvo financiralo za civilno zaščito. Hvala.

Ustno poslansko vprašanje poslanca SLS Franca Bogoviča predsedniku Vlade RS Borutu Pahorju

FRANC BOGOVIČ: Lep pozdrav. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predsednik, spoštovani ministrski zbor, spoštovani predsednik Vlade. Pred dobrim letom in pol sem vas marca 2009 na 4. redni seji Državnega zbora vprašal, berem prepis magnetograma_ "Ali se strinjate z naslednjimi trditvami? Da je sedaj primeren čas, da je treba pred posameznimi odločitvami na področju energetike, najprej v okviru energetskega sveta oblikovati strateški razmislek o nadaljnjem razvoju energetike ter ga zapisati v obliki strateškega dokumenta, kot je na primer novelacija energetskega programa. Drugič. Da imamo o tem dokumentu odprto razpravo tudi v Državnem zboru, kjer spregovorimo o njem in sprejmemo določene odločitve. In tretjič. Da se na podlagi takšnega strateškega dokumenta sprejemajo odločitev o nadaljnjih korakih v slovenski energetiki, kar pomeni, da bi se potrjevanje poroštev za posamezne investicije in morebitno reorganizacije slovensko elektrogospodarskega sistema izvajala zgolj po obravnavi in sprejetju nacionalnega energetskega programa v Državnemu zboru." V odgovoru ste mi spoštovani predsednik Vlade zagotovili naslednje. Zopet prepis magnetograma. "Pospešili bomo pripravo vseh dokumentov zato, da se bo njem lahko izrekla stroka in na koncu tudi politika. Prve diskusije bomo imeli že v kratkem v okviru nacionalnega oziroma strateškega sveta za energetiko. Ministrstvo za gospodarstvo bo pripravilo prve premise teh odločitev, posvetovali se bomo v okviru tega sveta, v okviru Vlade, zagotovo v okviru strokovne javnosti in nenazadnje v tem Državnem zboru. Torej, preden bomo sprejeli odločitve, bodo predmet posveta in izmenjav mnenj v tem visokem zboru."

Spoštovani gospod predsednik Vlade. Prejšnji teden smo iz medijev izvedeli za namero ministrice za gospodarstvo, da namerava na seji Vlade predlagati pripojitev Gen energije k Holdingu slovenskih elektrarn in s tem de facto ukiniti drugi energetski steber v Sloveniji. To se dogaja kljub vašim zagotovilom, da bodo vse odločitve predhodno predmet strateškega posveta v strokovni javnosti, kakor tudi znotraj Državnega zbora.

Sprašujem vas, kaj so razlogi, da se hiti s posameznimi potezami, preden se dogovori razvojna strategije slovenske energetike? Zakaj se hiti z odločitvami brez razprave o različnih argumentih za posamezne odločitve? Kakšne učinke bodo imele te ad hoc odločitve? Zakaj se v Sloveniji vztrajno izogibamo transparentni razpravi o delovanju in razvoju energetskega sektorja, ki nenazadnje vpliva na višino mesečnega računa za elektriko za gospodinjstva in usodno vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva?

Spoštovani predsednik Vlade_

Kaj vodi Vlado Republike Slovenije k tej neracionalni odločitvi?

Kakšen ja vaš pogled na poteze ministrice za gospodarstvo gospe Darje Radić in koalicijskega Zaresa, ki očitno prevzema vse niti finančnih, kadrovskih, razvojnih in investicijskih tokov na področju energetike?

BORUT PAHOR_ Glejte, najprej glede te polemike in moje vloge v odgovorih na poslanska vprašanja.

Jaz mislim, da je prav, in če se zastavijo vsa poslanska vprašanja, potem pa predsednik vlade odgovori, kot misli, in vi ocenjujete ali je odgovoril dobro ali slabo ali je povedal vse kar je vedel ali ne ali ravna prav ali ne. In v tem smislu sem bil vedno zagovornik demokratične diskusije, in sem še vedno. Ne pravim, da smo dosegli angelski nivo nevtikanja strank v kadrovske odločitve, pravim pa, da smo pomembno omejili apetite vladajočih strank, ko gre za odločitev vlade, ker je to v pristojnosti vlade. To je prva stvar, ki zadeva vaše vprašanje, ki ste ga omenili na koncu.

Zdaj pa k najbolj bistvenemu. Nobena odločitev glede združitve dveh stebrov še ni sprejeta. In mojo besedo, ki sem jo dal bom držal in jo držim. Vi veste, da ministrica ima za to vso potrebno, bom rekel, ne samo pravico, ampak tudi dolžnost povedati kakšna so njena stremljenja in kaj ona meni, da dobro. Potem pa vlada odloči. Ampak, pred tem sem kot predsednik Vlade ob vseh drugih obveznostih, spoštovani gospod poslanec, prejšnji teden, ne samo protokolarno pozdravil zbor energetikov na Brdu pri Kranju, poslušal njihovo konferenco in se na koncu odzval na njihova stališča. Kar se tiče moje obljube, da bom spoštoval diskusijo v strokovni javnosti, v sredo imamo strateški svet pri vladi o tem vprašanju. In želimo proučiti možnosti, ki jih imamo, in sta dve - ali ostanemo pri zdajšnjih dveh stebrih ali gremo v enega, in za vse je treba imeti nekatere ključne argumente za eno ali drugo odločitev. Drži? Drži! Torej, gremo tako, kot sem bil obljubil, in prosim, da kdaj rečete tudi, da se obljubljenega držim. Ne vedno, ker, kot rečeno, nihče ni popoln, ampak tukaj je najprej strokovna diskusija, je javna razprava, gremo na strateški svet, bomo prišli morda tudi pred, če bo, in vidim, da je to neko pomembno vprašanje, tudi sam mu posvečam veliko pozornosti, Evropa mu posveča veliko pozornosti. Gre za energetsko suverenost, za celo vrsto vprašanj, ki so s tem povezana. In mislim, da nam gre pri nekaterih stvareh relativno dobro, ampak ne bi bral odgovora, ki mi ga je ministrstvo pripravilo glede dosežkov na področju energetske politike. Ključno vprašanje je, ali bomo imeli v prihodnje, to kar vas zanima, dva ali enega stebra. Nič še ni odločeno, gremo o poteh, kot sem jih bil opisal, strokovna javnost, laična javnost, zainteresirana javnost, in znova krog nazaj na strokovno in politično raven in bo predlog odločitve, ki jo bomo morda prediskutirali pred sprejetjem na vladi, tudi tukaj v Državnem zboru. Ne bo prvič v tem mandatu, da bomo to storili. Tako, da mirno, ta odločitev je pomembna, se zavedam tega in je treba stehtati argumente, že v sredo je strateški svet in potem naprej druge pristojne institucije.

FRANC BOGOVIČ: Želim dopolnitev vprašanja. Prvič. Lansko leto smo govorili tu na seji, najprej poslanska vprašaja in marca seja. In govorimo o zelo resnem vprašanju in prepričan sem, da je drugi steber v slovenskem prostoru pokazal, da se je dejansko pripeljala neka osvežitev na zatohel energetski prostor, v katerem je bilo veliko inovativnega pristopa tudi v družbi, ki je v državni lasti. In veliko pomeni to za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, za konkurenčnost gospodinjstev, konec koncev ena četrtina elektrike plača javni sektor in tudi v kontekstu varčevanja v javnem sektorju smo s tem nekaj pridobili. Naslednji zelo pomemben korak. Ne bi kar tako se oglasil, ampak jasna je bila namera, ministrica je tukaj prejšnji teden izjavila ali pa najkasneje ta teden bo to na Vladi. Zato smo se želeli oglasiti tisti, ki mislimo, da smo na nek način v prostoru, ki je skozi dve stoletji najprej črpal premog sredi druge svetovne vojne, se../nerazumljivo./.. termoelektrarna v 70-ih letih umesti v jedrski objekt, v 90-ih letih hidroelektrarna, v zadnjih mesecih smo umestili odlagališče. Strokovna javnost je dokazala, da smo sposobni upravljati in tudi voditi te objekte in sedaj pride preko noči takšen klic po enkratni ad hock odločitvi. Prepričan sem, da je to pot v napačno smer. Želimo aktivno sodelovati in podcenjujoče in ponižujoče besede ter žalitev so tisti, ki pravijo, da gre to za počiščenje z nekimi lokalnimi lobiji. Lokalni lobi v tem primeru je 70.000 prebivalcev, ki se je odločalo, da je sposoben sprejemati objekte, da je sposobno tudi upravljati te objekte in takšna beseda vladnega predstavnika smo v našem prostoru sprejeli kot veliko žalitev in mislim, da to ni prav.

BORUT PAHOR_ V isti uri v isti dvorani govorimo o lobijih kot o nekem sestavnem delu demokratične družbe in smo jih dolžni respektirati, paziti pa, da si ne prevzamejo moči, ki jim ne gre, po drugi strani pa se kar povprek kritizira češ, da ti počnejo natančno to, da vodijo državo namesto ministrov in Vlade. Hočem reči, da v isti uri slišimo dva zelo različna pristopa glede tega na kakšen način naj v demokratični družbi zagotavljamo na eni strani možnost, da vsakdo pove kar meni in na drugi strani uveljavi odgovornost tisti, ki na koncu sprejme odločitev. Jaz sem vam povedal, gospod poslanec, kako nameravam ravnati. Naj vas to, da je na seji Vladi, ne vznemiri, mi imamo pomembne odločitve na seji Vlade, recimo tudi strategijo NLB-ja, ki je morda na seji Vlade dvakrat, trikrat, tudi potem preložimo odločitve, če menimo, da niso dozoreli argumenti za eno ali drugo odločitev, če niso neizogibne. Tako, da vam še enkrat rečem, o tej stvari tečejo diskusije. In kot razumem bova z ministrico v sredo, ko bo recimo strateški svet o tem diskutiral in je sestavljen zares pluralno, potem bomo videli, ali je potrebna še kakšna predparlamentarna ali druga oblika politične ali strokovne razprave, da bomo lahko stehtali argumente. Naj vam še enkrat povem, morda je to odgovor še na kakšno drugo vprašanje, ki je bilo danes v tem Državnem zboru. Jaz kot predsednik Vlade nisem ujetnik nobenega lobija, ne zastopam nobenega omrežja, sem predsednik ene od parlamentarnih strank, to je tudi normalno v parlamentarni demokraciji, toda to ne pomeni, da stranka vodi Vlado, vodim jo jaz in sem jaz odgovoren za njeno delo dobro in slabo. In tudi druge stranke, ki so koalicijske stranke, kot je običajno v parlamentarnih demokracijah, imajo svoje politike, toda to ne pomeni, da katerakoli od njih bolj ali manj vpliva na odločitve Vlade mimo pristojnosti mojih kolegic in kolegov. Ne pravim, da pri tem kakšenkrat ni morda vse tako, kot bi si želeli, absolutno je tukaj še marsikaj za narediti. Ampak prosim, naj v tej Sloveniji ne prevlada neko napačno stališče, da tukaj v teh dveh vrstah sedi skupina ljudi, ki jim je edini interes, da opraviči pričakovanja ali pa izpolni kakšne naloge skupine ljudi, ali lobijev ali posameznikov in da skrbi za premožne, to ni res. Imamo druge ambicije in druge skrbi in se tem posvečamo, tudi ko gre za ta vprašanja. Poskušali bomo najti nek odgovor, ki bo dober za slovensko gospodarstvo, ne za ta ali oni lobi. To je moj odgovor.

FRANC BOGOVIČ: V skladu s Poslovnikom mislim, da je treba opraviti razpravo v Državnem zboru. Lansko leto je bila na tem mestu obljubljena, letos do poletja naj bi se že opravila in bi naj bil nacionalni energetski program sprejet, v jeseni naj bi ga sprejela Vlada, do poletja Državni zbor. Nič od tega se ni storilo. Glede na to, da so bile številne odločitve napovedane, da se bodo uresničile v letošnjem letu. Ker ni na vidiku nobenega od teh dokumentov mislim, da je nujno potrebno opraviti to razpravo. To razpravo je treba opraviti tudi v tej luči, kajti Slovenija je od lanskega februarja do danes tudi na področju posameznih investicij prišla v zelo čudne vode. Danes beremo besede direktorja Direktorata za energetiko, da največja investicija, ki se danes izvaja v Sloveniji, je klasičen primer, ki se nikoli več ne sme ponoviti. In zato mislim, da je prav, da Državni zbor o tako nacionalno pomembnem projektu, kot je energetika, spregovori, kajti bojim se, da se bo ob ponavljanju še kakšnih takšnih zgodb zgodilo to, da bomo v nekem trenutku naše najbolj vitalne energetske projekte zastavili zato, ker enostavno, se bojim, da Državni zbor in država Slovenija ne bo dovolj velik garant za posamezne projekte. In v nekem trenutku je po mojem velika bojazen, da bomo počasi začeli razmišljati tudi o prodaji slovenske energetike. Govorim o tem, spoštovani predsednik, da je potrebno dati poroštvo za določene objekte v tem prostoru. In glede na diskusijo, ki se je odvila v splošni javnosti v Sloveniji, glede na stanje Republike Slovenije, ki je v teh dveh letih pol več dolžna, kot je bila v preteklosti, glede na to, da so v Evropi na pohodu brezoglične tehnologije, da pa mi iščemo poroštva za nek drug objekt se bojim, da se nam bo na koncu zgodilo, da boste, bom zelo direkten, zastavili od vseh hidroelektrarn pa do nuklearke zato, da se bo lahko ta investicija izpeljala, za katero je danes, če preberete v Mladini, direktor direktorata gospod Janez Kopač ocenil kot eno največjih neumnosti, ki se je zgodila. Tega ne trdim sam. Žalosten sem, da se od lanskega januarja, ko sem tu zelo odgovorno podal to opozorilo, ni zgodilo nič drugega kot to, da je bilo lansko leto na tej investiciji za 25 milijonov že sprejetih obveznosti. Bojim se, da smo sedaj že na 200 do 300 milijonov, ki bi bila potencialna škoda. Vlada pa se še do tega projekta ni opredelila. Ni to osnovni problem. Celotna energetika je problem, zato želim, da Državni zbor v skladu s proceduro Državnega zbora o tem spregovori na naslednji seji.

Ustno poslansko vprašanje namestnika vodje PS SLS mag. Radovana Žerjava ministru za pravosodje Alešu Zalarju

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa. Spoštovani ministri, kolegice in kolegi. V lanskem in letošnjem letu je bilo že več odmevnih primerov, ki so v javnosti sprožili dvome o učinkovitosti slovenskega pravosodnega sistema. Kot na primer primer sporne vrnitve dveh napadalnih Bulmastifov nazaj lastniku, ker je prišlo do več kršitev zakonov in nenazadnje tudi do sodbe po neveljavnem zakonu, ki pa ne tedaj, ne do danes niso dale odgovora na temeljno vprašanje. Kaj se dogaja z našo pravno državo?

V medijih smo priča vedno pogostejših poročil o primerih, v katerih pristojni pravosodni organ ne reagira po uradni dolžnosti in, da pravna država velja le za ene, za druge pa ne. V zadnji televizijski oddaji Pogledi, na nacionalni televiziji pa je bilo med drugim rečeno. Imamo razred, ki si lahko vse privošči, vse doseže. Tudi pravni strokovnjak dr. Miro Cerar mlajši, je v tej oddaji dejal, da je pravna država šibka ter odpoveduje na raznih segmentih in, da se je treba intenzivneje zavzemati za pravno državo, če tu ne bo premika v delovanju, se bo ta težava še povečala.

Kot minister, pristojnega za pravosodje, povzemam ta vprašanja javnosti, izražena v omenjeni tv oddaji in vas sprašujem naslednje. Ali ste do sedaj sprejeli kakšne ukrepe in katere ter kakšne ukrepe boste sprejeli takoj, da bodo pristojne pravosodne inštitucije delovale v primerih, kot so bili med drugim izpostavljeni v tv oddaji Pogledi Slovenije, na RTV Slovenija, dne 14. oktobra 2010 in sicer konkretno v prikaznih domnevno spornih primerih_ primer pisma Bineta Kordeža o dogovoru o lastninjenju Merkurja med Savo in Merkurjem oziroma Merfinom, primer Danila Topleka direktorja družbe Talum in predsednika nadzornega sveta Nove kreditne banke Maribor kot je bil predstavljen v oddaji, primer groženj novinarju častnika Finance Jaki Elikanu in primer groženj novinarki častnika Dnevnik gospe Vesni Vukovič, ki je dejala, da grozijo tisti, ki imajo denar in kapital, da v častniku Dnevnik ne bodo več oglaševali, če se bo še naprej pisalo o teh primerih.

Grozljivo se mi zdi, da lahko nekdo s pozicije moči, predvsem pa s pozicije kapitala ali denarja v tej državi doseže pravzaprav vse. Žal je res tisto, na kar je opozarjal dr. France Bučar pred časom, ko je dejal, da vodenje te države prevzemajo tisti, ki imajo denar in kapital. Hvala lepa.

ALEŠ ZALAR_ Hvala lepa. Spoštovani gospod poslanec najprej bi se rad strinjal z vami v oceni, da moramo vsi, torej parlament, Vlada, tudi pravosodje, storiti več, kot smo storili morda doslej, zato da bo pravna država funkcionirala in predvsem, da bo tudi percepcija ljudi, splošne javnosti o tej pravni državi bolj pozitivna, kot je danes. V tem pogledu se lahko samo strinjam s tistim, kar je omenil tudi dr. Miro Cerar mlajši, ki je sicer podpredsednik sodnega sveta in lahko v tej vlogi naredi marsikaj, ko gre za delovanje sodstva.

Sicer pa glede konkretnih vprašanj, ki ste jih izpostavil v zvezi s konkretnimi primeri. Gospod poslanec vi gotovo veste, da kot minister za pravosodje nimam takih pristojnosti, da bi bodisi kot minister, ali kot član Vlade tu ukrepal v konkretnih primerih, nasprotno. Če bi to storil bi hudo kršil Ustavo. Sem pa na osnovi tega vašega vprašanja poskušal pridobiti pojasnilo od pristojnega organa, in to je v prvi vrsti državno tožilstvo. Vi veste, da v naši državi državno tožilstvo ima določene pristojnosti v predkazenskih in kazenskih postopkih, je samostojen organ in samostojno opravi tudi presojo ali obstajajo zadostni razlogi, torej razlogi za sum ali utemeljen sum, da sproži ustrezne postopke. In ker ste omenil primer Merkurja naj vam preberem odgovor vrhovne državne tožilke Sanje Javor Pajenk, ki mi ga je poslala v zvezi s tem. Napisala je, citiram_ "V zvezi z vašimi vprašanji po podatkih o stanju zadev vam sporočamo naslednje_ 1. V zvezi z lastninjenjem Merkurja poteka predkazenski postopek v katerem sodeluje skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. 2. Primera groženj novinarjem častnika Financ in častnika Dnevnik tožilstvo ne obravnava. In 3. Okrožno državno tožilstvo na Ptuju obravnava tudi zadevo zoper osebo, ki jo izpostavljate, zaradi nadaljevanje kaznivega dejanja goljufije po drugem odstavku 217. člena Kazenskega zakonika. Ta zadeva se sicer nahaja v dopolnitvi pri policiji.

Ko vsi skupaj ocenjujemo, kako kazensko pravosodje deluje v naši državi se težko ne strinjamo v oceni, da stanja ne bi bilo mogoče izboljšati, še zlasti, če pogledamo skupno poročilo o delu državnih tožilstev v letu 2008 in 2009. Tudi po naši oceni gre za prenizko učinkovitost kazenskega pregona, za prevelik obseg zavrženih ovadb, za predolgotrajne postopke, ki jih vodijo in tudi za, končno relativno majhno število obsojenih oseb. Kaj pa torej lahko naredim kot minister za pravosodje, za to večjo učinkovitost? Predvsem moram zagotoviti ustrezen normativni okvir, zato da bo pravosodje učinkovito delovalo, in to počnemo, med drugim boste v kratkem obravnavali novi zakon o državnem tožilstvu, nov zakon o kazenskem postopku. Oba močno krepita pooblastila tožilcev, pa ne samo pooblastila, tudi odgovornost. To je ena od pomanjkljivosti v našem sistemu po naši oceni, da zlasti vodilni tožilci, torej vodje tožilstev ne odgovarjajo za slabo delo organizacij, ki jih vodijo in to bo novi zakon vsekakor vzpostavil. Poleg te novosti, pa naj opozorim še na eno, ki jo je Državni zbor že sprejel, to pa je novela 160.a člena Zakona o kazenskem postopku, ki omogoča ustanavljanje specializiranih preiskovalnih skupin ravno zato, da bi tožilstvo lahko bilo bolj uspešno pri pregonu organiziranega oziroma predvsem gospodarskega kriminala. Tam, kjer potrebuje sodelovanje, ne samo s policijo, ampak z davčnimi organi, carinskimi organi, uradom za preprečevanje pranja denarja, uradom za preprečevanje korupcije in drugih organov. Ta normativni okvir je Državni zbor vzpostavil in zdaj je seveda predvsem na tožilstvu, na tožilcih, da to določbo tudi praktično uporabijo. Ravno zato bo Vlada ta četrtek sprejela posebno uredbo o sodelovanju, o dolžnem sodelovanju tožilstva z vsemi prej naštetimi organi, zato da bi bili lahko v nadaljevanju čim bolj uspešni. S tem seveda prizadevanja vlade še niso zaključena. Tukaj moram omeniti ustanavljanje specializiranega oddelka sodnikov, ki bodo presojali te primere in ki je bila .../Opozorilni znak za konec razprave./... upam, da bo sodni svet v kratkem te sodnike tudi dodelil v to skupino. Hvala.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa. Glejte, gospod minister, vas sprašujem to zato, ker ste vi pravzaprav po svoji prvi zaščitnik pravne države v tej državi. Jaz vsaj tako zadevo razumem. Pravno državo oziroma če pravna država obstaja ali ne obstaja, v to seveda ne moremo nikogar prisiliti in ga prepričati v to, da obstaja ali tudi, da ne obstaja. Slovenke in Slovenci si sliko o pravni državi pač ustvarjajo sami na osnovi delovanja pristojnih organov sodstva, tožilstva, policije in tako naprej. Veste, obstaja X primerov, ko pristojni organi seveda reagirajo bliskovito hitro, bi vam jih lahko naštel kar nekaj in jaz to podpiram in dobro je tako.

Obstaja pa žal tudi X primerov, kjer pristojni organi, da ne bom rekel, se sploh ne zganejo. Tudi takih primerov bi lahko naštel danes tukaj kar nekaj. Eden eklatantnih ali pa v nebo vpijočih je tudi Patria, ki se vleče kot jara kača že kar nekaj let in bi človek pričakoval, da bo končana pred naslednjimi volitvami in da ne bo ta afera obremenjevala še enih državnozborskih volitev, ampak pustimo to. Včasih namreč dobiš občutek, da je to nekako pogojeno tudi s politično pripadnostjo, hkrati pa tudi s kapitalom in s kapitalsko močjo, ki v ozadju obstaja. Veste, človeka postane resnično strah, saj smo takšne in podobne primere do sedaj gledali predvsem po televiziji, iz nekaterih sosednjih držav, denimo iz Italije, ko smo gledali mafijo. Mafija deluje na takšen način. Ustanovili smo nacionalni preiskovalni urad. Pompozno. Kje je ta urad v nekaterih teh primerih? Človek bi pričakoval, da se to razišče in sprašujem vas, gospod minister, kdaj bodo pristojni organi za vrat prijeli te v nebo vpijoče primere? Hvala.

ALEŠ ZALAR_ Najprej moram vas nekoliko korigirati. V zadevi Patra po mojem vedenju pristojni organi so začeli delovati, saj vendarle zdaj že vrabci na strehah čivkajo tudi o kazenskih postopkih, ki so bili sproženi. Ko pa gre za nacionalni preiskovalni urad, seveda to vprašanje naslavljate na nepristojnega ministra. Res pa je nekaj, da nobeden od teh organov, ne nacionalni preiskovalni urad, ne tožilstvo, ne nazadnje tudi ne sodišče, sam po sebi ne more opraviti ničesar, če celotna veriga ne deluje. Kdo zdaj v tej verigi, v kakšnem konkretnem primeru ne opravi svojega dela pravočasno, je pa seveda vprašanje, kjer je možno poiskati odgovore samo za vsak primer posebej. Posploševati ni mogoče in samo, kadar mi boste zastavljali konkretna vprašanja, tako kot ste mi ga uvodoma, kjer sem vam dal tudi konkretne odgovore, bo možno preveriti ali kdo res ni opravil svojega dela in če je tako, bom seveda kot minister storil vse, da bom uveljavil tista pooblastila, nadzorna pooblastila, ki jih pač ministrstvo v zvezi s tem ima. Na splošno pa seveda ni mogoče reči, da nihče nič ne dela in da se nič na tem področju ne zgodi. Tega tudi statistični podatki o delovanju pravosodja pri nas ne potrjujejo, pa ne nazadnje tudi konkretne sodbe sodišč v posameznih primerih ne, o tem pa tudi lahko vsak dan beremo v medijih. Hvala.

MAG. RADOVAN ŽERJAV: Predlagal bi, da bi o tem odgovoru gospoda ministra v skladu z 246. členom opravili razpravo, da bi se malo bolj natančno pogovorili o delovanju pravne države. Jaz mislim, da bi bilo to potrebno. Namreč, tudi vrabčki čivkajo na vejah da, pa danes je to že v tej dvorani večkrat bilo rečeno, da v ozadju resnično neka omrežja vodijo to državo. In nič se ne zgodi, ne znamo narediti reda v tej državi, to je zaskrbljujoče. Kljub temu, da novinarji zelo jasno in zelo precizno opozarjajo na različne zadeve se v tej državi nihče in ničesar ne zgane. To ni dobro. Jaz menim, da je o tem potrebno spregovoriti še posebej takrat, ko je ogrožena pravna država in ko ugotavljamo, da pravna država za vse državljane v tej državi ni enaka, ko za ene velja, za druge ne velja, velja za tiste, ki nimajo denarja, za tiste, ki pa imajo denar pa velja malo drugače ali pa malo prikrojeno, odvisno od tega tudi kakšne zveze kdo ima. In to je grozljivo. Prav bi bilo, da se o tem pogovorimo. Hvala lepa.

Ustno poslansko vprašanje poslanca SLS Gvida Kres ministru za okolje dr. Roku Žarniću

GVIDO KRES_ Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister!

Jaz imam vprašanje na to vročo temo, ko so dobili naše državljanke in državljani prvi poskusni izračun vrednosti slovenskih nepremičnin, ki so razkrili veliko pomanjkljivosti v javnih evidencah v povezavi z nepremičninami v Sloveniji. Po našem mnenju je tega vse preveč, vse preveč teh nepravilnosti, da bi lahko kaj takšnega kar mirno spregledali. Tako je Vlada Republike Slovenije kot idejni vodja tega projekta s takšnim načinom vnesla med ljudje nelagodje in skrb. Jaz verjamem, da se Vladi mudi, da bi Vlada rada te zadeve uredila, da končno pridemo tudi do urejenih davkov na tem področju. Seveda pa ob tem opozarjamo, da je bil podroben popis nepremičnin izveden pred nekaj leti in bi moral zagotoviti večino podatkov, medtem ko se največ napak pojavlja ravno na področju lastništva nepremičnin.

Spoštovani minister, prav bi bilo, da nekdo prevzame odgovornost za to stanje, v katero smo prišli, in da bi projekt vrednotenja nepremičnin potekal normalno, v skladu s pričakovanji, kajti po našem mnenju je bil izpeljan zelo površno in nedosledno. Zato vas sprašujem, gospod minister_ Kakšne ukrepe boste sprejeli pod okriljem svojega resorja za reševanje trenutnega položaja? Koga štejete za odgovornega za nastalo situacijo? Kdo bo odgovarjal za zapravljenih 15 milijonov evrov, če bo šel ta postopek spet od začetka? In seveda, kakšni ukrepi sledijo na področju uskladitve javnih evidenc in registrov, ki jih imamo občutno preveč, še bolj očitno pa je, da je njihovo združevanje in urejanje šele nekje na začetku, da to združevanje in urejanje ni uspelo, če bi to uspelo, bi bilo verjetno bistveno lažje to tudi urediti. Hvala lepa.

DR. ROKO ŽARNIĆ: Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci, spoštovani gospod poslanec!

Mislim, da se ne strinjava v eni osnovi - mislim, da zadeva ni neuspešna. Namreč, poglejte, ko se je šlo v ta projekt, smo vedeli, da je izvirni greh pri nas neurejena zemljiška knjiga. Če bi bila zemljiška knjiga urejena, bi stvari gladko stekle. Mi smo celo strokovno presenečeni, kako je zadeva bolje izpadla, ko smo se bali, namreč, kot sem že prej rekel, do sedaj je samo ena promila pritožb, se pravi, ena na tisoč pritožb na podatke, in 0,1 promile pritožb na vrednost. To je znotraj vseh statističnih napak zanemarljivo. Verjamem in pričakujem, da bo do konca te zgodbe lahko postala ta promila tudi procent, pa še vedno bo malo. Namreč, razumem, da ljudem ni v interesu imeti natančnih številk, na podlagi katerih bo treba plačati davke. Po drugi strani je pa državljanom v velikem interesu, da vedo, s kakšno imovino razpolagajo. Kot smo prej slišali, so možne tudi manipulacije, če ne veš, kaj je tvoja imovina. Torej, v tem projektu se je zavestno šlo v to, da se je vedelo, da je nemogoče zadeti 100%, na tisoč tisočink, in je cela zgodba šla ob predpostavki, da bodo potrebni popravki. Mogoče je bil problem pri popisovanju, vendar, veste, ko so ljudje popisovali, dokler sta se popisovalec in lastnik dogovarjala, kaj naj vpiše, da bo treba manj plačati, se pravi, neurejena zemljiška knjiga, slaba povezava zemljiške knjige s katastrom, neaktivnost lastnikov pri vnašanju podatkov. In še nekaj, zemljiška knjiga sama po sebi ne popravlja očitnih napak, dekliški priimek in poročni priimek. In mislim, da bi pred poslance moral priti predlog spremembe Zakona o zemljiški knjigi v kratkem. Je pa država pravočasno opozorila državljane in tisti državljani, ki so prišli v tej gneči, so mnogi odšli pomirjeni.

Kje je pa bila eventualno napaka naše službe. Prva napaka, ki jo lahko vsi opazimo, da je portal, kjer vnašaš popravke, nekoliko neroden. To že popravljamo, tako da boste lahko kliknili neko ikono, ki vas bo takoj pripeljala tja, kjer boste navedli svojo šifro in podobno, tehničen problem. Te dni smo se tudi naučili in smo začeli dajati enostavnejša sporočila o spremembi lastnosti tudi preko telefonov. V Ljubljani in Kopru je bil največji naval, tu smo okrepili osebje. Pa še nekaj, podaljšana bo doba za pripombe na vrednost. Ostale pripombe so pa tako ali tako stalne. Sistem je vezan tudi tako, da ko boste v zemljiški knjigi nekaj spremenili, se bo avtomatično prestavilo tja. Na malo daljši rok bo treba sprejeti bolj ustrezen zakon o evidentiranju nepremičnin, tako da bi tehnično združevali evidence. Ta zakon predvidevamo pri nas, drugo leta vam predložitev. Združitev evidence pa je odvisna od finančnih zadev, moram vam povedati, mi stalno ponavljamo, pa žal v budžetu tega denarja še ni videti, da je stanje hardwara in softwara in vzdrževanja že skoraj pod mejo zmogljivosti in se lahko cel sistem sesuje. In tukaj bo treba stopiti na državni ravni, tudi z vašo pomočjo, da se sredstva vložijo, ker če se to zgodi je problem. Tudi slaba grafična natančnost zemljiškega katastra je še prisotna, v bodoče bo treba še delati na tem, problem vodnih zemljišč. Kot en zanimiv detajl pa je treba povedati, da mnoge evidence so bile delane s sofwarom cobol(?) pred mnogimi leti, danes ti ljudje na roke pretipkavajo, ker ni pretvornika.

Hvala.

Ustno poslansko vprašanje poslanca SLS Gvida Kres ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorju Golobiču

GVIDO KRES_ Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana kolegica, spoštovani kolegi, spoštovana ministra in spoštovani gospod minister Golobič!

Po nekaterih nedavno objavljenih domnevah je v študijske programe in samostojna izobraževanja fiktivno oziroma navidezno vpisana več kot tretjina študentov. Na nekaterih študijskih programih pa celo krepko preko 50%. Pod izrazom fiktivni vpis v tem primeru razumemo vpis na študijski ali srednješolski program z namenom izkoristiti pravice statusa študenta ali dijaka, večinoma zaradi izogibanja plačevanja zdravstvenih in drugih prispevkov, uveljavljanja pravic do študentske prehrane in domovanja, možnosti dela preko študentskih servisov, uveljavljanja subvencij pri prevoznih storitvah, otroških dodatkov in tako dalje. Če pogledamo skozi prakso trenutno na tem področju ni skoraj nobenega nadzora. Davčna uprava Republike Slovenije, zavod za zdravstveno zavarovanje, univerze, fakultete, študentski servisi in tako dalje delujejo povsem neusklajeno, kar je v praksi že večkrat dokazano. Čudi nas, da je pri vsej tehnologiji težko vzpostaviti enoten sistem nadzora za posameznika in njegove študijske aktivnosti. Najbolj absurdno pa se zdi fiktivno vpisovanje študentov, ki so izgubili status v okviru svojega študija na srednješolske programe, ki to celo z veseljem tolerirajo. Nekatere fakultete, pa imajo hude težave z organizacijo predavanj in podobno. V normalnem visokem šolstvu bi moral študent opraviti študij in med iskanjem zaposlitve zgolj pod posebnimi pogoji iskati podaljševanje tega statusa na isti fakulteti. Z ničemer pa ne morem opravičiti prepisovanje iz ene fakultete na drugo, ali celo vpis na srednješolske programe izključno iz koristoljubnih razlogov, seveda, se lahko v tem primeru pogovarjamo tudi iz razlogov socialnega položaja reševanja statusa.

Moje vprašanje bi bilo_

Kako se lahko v razvitem šolskem sistemu odrasla oseba, ki po navadi že ima opravljeno maturo, vpiše v srednjo šolo, ne prebije tam niti ure pouka, a vendar ima celo leto povsem iste pravice in ugodnosti kot drugi srednješolci?

Katere konkretne ukrepe načrtujete na področju odprave opisanih nepravilnosti, zagotovitve enakih možnosti vsem študentom, spodbujanju dokončanja študija, uvedbe enotne evidence za vse povezane institucije in spodbujanju hitrejšega zaposlovanja mladega izobraženega kadra?

GREGOR GOLOBIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanci, poslanka. Hvala za to vprašanje. Načenja relevantno temo. Vprašanje, kako je to mogoče je na mestu. Tudi meni se je zastavilo po prevzemu skrbi za ta resor, in me je presenetil podatek o tem, da takšne centralne evidence niso v preteklosti bili. Ta evidenca v preteklosti ni bila vzpostavljena. Mi smo zato že maja 2009 prejeli v okviru programa za odpravo administrativnih ovir na Vladi ukrep, ki se mu reče vzpostavitev centralne evidence udeležencev v šolstvu, za katerega sta zadolženi tako ministrstvo za visoko šolstvo, kot tudi ministrstvo za šolstvo in šport. Mi smo nadaljevali z aktivnostmi na našem segmentu. Torej vzpostavili smo projekt E-visoko šolstvo, ki naj bi pokrilo potrebe po vzpostavitvi takšne evidence za celotno terciarno izobraževanje, torej višje, visoko, univerzitetno. Od oktobra 2009 je ta projekt bil štartan. v prvi polovici leta je bila pripravljena cela dokumentacija, izveden javni razpis, ki je potem, tudi moje mnenje, deloma zaradi interesov, ki so povezani z ohranjanjem tega nepreglednega stanja, bil na državni revizijski komisiji v jeseni v enem delu razveljavljena dokumentacija. V tem tednu bomo pa razpis popravljen, korigiran na tej točki ponovili. Načrtujemo, da bo po uspešni izvedbi tega razpisa. Ta sistem z enotno evidenco, ki bo postala pomembna baza podatkov tako o statusi študentov, kar je pomembno z vidika ugotavljanja pravic, do z države financiranja visokošolskega študija, socialnih transferov, ki jih omenjate, torej povezano bo s projektom baze E sociala, ki jo vzpostavlja ministrstvo za delo, pa tudi zdravstvenega zavarovanja in druge institucije, ki bi imele ustrezno pravno podlago. Skratka, v septembru 2011 naj bi vzpostavili, začel ta sistem polno delovati. Vanj bodo pa vnešeni podatki, torej testno bodo podatki vnešeni prvič, za tekoče študijsko leto 2011-2012, torej prihodnje. Bodo pa za nazaj bili vnešeni tudi podatki za 10 let. Tako da bomo preko tega lahko določene ukrepe, ki jih načrtujemo znotraj ta hip ključnega dokumenta, ki je ta hip v obsežni javni obravnavi, pride pa tudi, pričakujem, v začetku prihodnjega leta v Državni zbor, to je nacionalni program razvoja visokega šolstva za leto 2011-202. Tam predvidevamo posebne korekcije oziroma spodbude, ki naj bi povečale učinkovitost visokega šolstva, zmanjšale zlorabe, o katerih govorite, ki so deloma povezane z neobstojem takšne evidence. Anomalije so, kot ste omenili, zelo hude, kar zadeva tega vpisovanja v srednje šolstvo sem seznanil z vašim vprašanjem tudi pristojnega ministra Lukšiča, ker sodi ta evidenca v njegovo področje. Kar zadeva področje terciarnega izobraževanja pa se v resnici dogaja, da posamezne osebe šest, sedem ali celo več let lahko z zamenjavami programov in ustanov izkoriščajo status študenta in to povsem brez nadzora in brez možnosti ukrepanja. Mi v tem novem nacionalnem programu načrtujemo tu pomembne spremembe. Vsakemu državljanu ne glede na starost bomo omogočili v želji ohranjati dostopnost do te izobrazbe do brezplačnega, to je brezšolninskega vključevanja v pridobivanje izobrazbe na prvi Bolonjski stopnji v trajanju 3+1 leto. To bo lahko izkoristil vsak

državljan v katerikoli starosti enkrat v življenju, če tega še ni storil, če nima še te izobrazbe in samo za eno študijsko smer. Tudi drugo bolonjsko stopnjo želimo ohraniti odprto, vendar bo po predlogu nacionalnega programa vsakemu, ki bo vstopil v to izobraževanje, bo sprejel obveznost, da v primeru neuspešnega študija v nekem razumnem roku, bo zavezan k povračilu stroškov šolnine, kasneje v življenju ko in če bo razpolagal s primernimi dohodki. Tako, da je tu kar vrsta ukrepov, teh konkretnih na točki enotne baze in drugih sistemskih na točki zagotavljanja dostopnosti in povečevanja, odgovornosti pravzaprav do tistih, ki so vključeni v ta sistem. Ti ukrepi so nastavljeni in na nek celovit način bi v prihodnjem letu lahko začeli zaokroževati to področje, ki v resnici, kot ste opozorili s tem vprašanjem zelo neurejeno.