»V SLS pozivamo Ustavno sodišče RS, da se zaradi spremenjenih okoliščin v EU prednostno opredeli do Zakona o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v evro območju.«
Ljubljana, 17. november 2010 – Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav se ne strinja z izjavo predsednika Vlade RS Boruta Pahorja, da s tem, ko pomagamo Grčiji, pomagamo sebi. »Ravno nasprotno - s tem, ko poskrbimo zase, ohranimo zdrave državne finance ter zagotovimo gospodarsko rast, pomagamo vsem ostalim članicam,« trdi Žerjav. Ob tem še poudarja, da šele zdaj prihaja na plan lahkomiselnost vladajoče politike, ko je pred meseci sprejemala državna poroštva za pomoč evropskim državam. » V SLS smo že poleti ob pomoči Grčiji glasno opozarjali, da mora biti prednostna naloga slovenske politike, poskrbeti za svoje državljane ter finančno spodbujati svoje gospodarstvo,« komentira namige o morebitni pomoči Irski in Portugalski predsednik SLS mag. Radovan Žerjav, ki je prepričan, da si trenutno v Sloveniji ne moremo privoščiti finančna sredstva posojati naokoli, medtem ko že sedaj tekočo javno porabo financiramo z zadolževanjem.
»Prav v teh dneh smo v Državnem zboru RS priča urgentnemu odtegovanju socialnih pravic, zamrzovanju transferjev in pokojnin ter rezanju raznih ugodnosti malega človeka, hkrati pa se na Vladi RS že pogovarjajo, kako bodo verjetno morali s stotinami milijoni evrov pomagati drugim, « je razočaran Žerjav, ki nadaljuje_ »očitno samo še Vlada RS ni dojela, da je socialna stiska vse večja, z visokimi prispevki obremenjeno gospodarstvo pa ni več sposobno ustvarjati produkta, ki ga zahtevajo trenutne razmere v državi«.
SLS opozarja, da bo po toči zvoniti prepozno, če bo resnično prišlo do zahtevka po evropski finančni pomoči s strani Portugalske in Irske. Naj spomnimo, da je vladna koalicija julija letos navkljub protestom opozicije z navadno večino izglasovala Zakon o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v evro območju, ki je stopil v veljavo 24. julija. SLS je skupaj z ostalima opozicijskima strankama sprejeti zakon vložila v ustavno presojo in do razsodbe zahtevala zadržanje omenjenega zakona, vendar je konec septembra letos Ustavno sodišče RS sporočilo, da na podlagi 39. člena Zakona o ustavnem sodišču z izvajanjem zakona ne bodo nastale težko popravljive posledice, medtem ko končna razsodba do sedaj še ni izrečena. Toda očitno so se okoliščine spremenile in posledice za državne finance so lahko še kako katastrofalne, zato bi bilo modro, da Ustavno sodišče RS pohiti s svojim mnenjem.
»V praksi sicer to pomeni, da se predsednik Vlade RS spreneveda pred slovensko javnostjo, kajti Slovenija namreč trenutno nima več manevrskega prostora za odločanje o tem, kdaj bo pomoč drugim članicam nudila in kdaj ne, saj je sedaj vključena v skupni mehanizem EU za pomoč članicam v finančnih težavah,« še obžaluje Žerjav.