Prejšnji teden se je 170 delegatov Zvez upokojencev ljudskih oz. programsko podobnih strank iz Grčije, Bolgarije, Slovaške, Češke, Madžarske, Litve, Latvije, Finske, Švedske, Velike Britanije, Avstrije, Italije, Nemčije, Luksemburga, Belgije, Nizozemske, Španije, Belorusije, Cipra zbralo na 7. Kongresu Evropske zveze seniorjev (EZS), ki je bil od 2.11. do 4.11. 2010 v mestu Bad Honnef pri Bonnu. Iz Zveze upokojencev pri SLS so se dogodka udeležili predsednik ZU Anton Bogataj, Franc Gole in Erik Ložak.
Kot je v svojem poročilu zapisal Anton Bogataj, je Evropska zveza seniorjev s 400.000 člani iz 19. držav močna politična sila, ki združuje starejše generacije in usmerja njihov glas za_
• spoštovanje človekovega dostojanstva,
• enakopravno sodelovanje v družbenem življenju,
• socialno varnost,
• zdravstveno preventivo in kurativo.
Delo zveze temelji na krščanskih osnovah, na spoštovanju družine, skrbi za medgeneracijski dialog in na podpori Evropskemu parlamentu. Ustanovljena je bila leta 1995 in jo je med drugimi priznala Evropska ljudska stranka, ki ima večino v Evropskem parlamentu. V njenih vrstah so mnogi bivši avstrijski in nemški ministri, poslanci in predsedniki področnih odborov krščansko demokratske unije (CDU).
SLS je članica od leta 2007, ko je prvič sodelovala na njenem Kongresu. Iz Slovenije sta članici še NSi in SDS. Člani vodstva Evropske zveze seniorjev so Slovenijo obiskali leta 2008.
Delovni predsednik 7. Kongresa je bil dr. Andreas Khol, bivši predsednik avstrijskega parlamenta in predsednik avstrijske seniorske federacije. Nosilna tema se je glasila_ Seniorji – nosilni steber družbe. Osvetljeno z vseh vidikov in strokovno podprto z statističnimi podatki sta jo predstavila dr. Ursula Lehr, upokojena ministrica v vladi Nemčije in dr. Andreas Kruse, direktor Inštituta za gerontologijo iz Heidelberga.
Krščansko odgovornost Cerkve za stanje v družbi je predstavil duhovnik dr. Wolfgang Picken iz Bonna. Pred leti je ustanovil 3 otroške vrtce in s tem prevzel odgovornost za pomoč mladim družinam ne glede na njihovo versko pripadnost. V program vključuje tudi pomoč mladim in ostarelim. Politika se s tem ne ukvarja, tudi nima dovolj sredstev za socialne programe. Delo sloni na dobrodelnih organizacijah in prostovoljcih. V Evropi postaja prostovoljno delo zelo pomemben dejavnik pri vzdrževanju družbenega in družinskega ravnotežja.
Zakaj so seniorji nosilni steber v družbi? Po njihovih podatkih je v Nemčiji aktivnih pri prostovoljnem delu kar 37 % upokojencev v starosti od 60 do 70 let in 29 % upokojencev v starosti od 70 do 80 let.
O tem govorijo demografski podatki_
• Evropejcev je vedno manj,
• Evropejci postajamo starejši in vitalnejši,
• priseljuje se veliko število ljudi iz različnih kulturnih okolij,
• v prostovoljno delo se vključujejo vedno bolj tudi upokojenci.
Delo prostovoljcev v posameznih članicah EZS je predstavilo 15 organizacij iz 12 držav, prisotnih na Kongresu. Poslali so pisna poročila na podlagi vprašalnika, ki je bil vabljenim poslan že spomladi. Iz Slovenije ga je podpisani poslal naknadno, ker mu je vprašalnik prišel v roke šele na Kongresu. Pripravil je primer dobre prakse iz njegovega okolja.
Prisotni smo pregledali predlog deklaracije z naslovom Quo vadis Europa? (Kam greš Evropa?).
Deklaracija vsebuje tri usmerjevalna stališča, in sicer_
• pripravljenost za sodelovanje pri spreminjajoči se družbi,
• zavedanje za lastno skrb in odgovornost,
• odprtost za solidarnost (vzajemnost).
Potrdili smo tudi malenkostno spremenjeni Statut Zveze ter sprejeli predsednikovo poročilo, poročilo generalne sekretarke, poročilo zakladnika in poročila finančni nadzornikov.
Nato smo izvolili novo vodstvo Zveze.
Edini kandidat za predsednika je bil dosedanji predsednik dr. Bernhard Worms (1930). Za generalno sekretarko je kandidirala ga. Ingeborg Uhlenbrock. Za zakladnika je kandidirala dr. Edeltraud Paul. Vsi trije so bili izvoljeni z veliko večino glasov.
Na predlog predsednika Wormsa smo izvolili še 12 podpredsednikov.
Kongres je zaključil delo s slovesnim govorom dr. Wormsa, ki nas je spodbudil k predanemu delu za boljšo Evropo. Tudi seniorji (upokojenci) imamo pomembno vlogo pri vzpostavljanju socialno-tržnega gospodarstva. Sprejeti moramo odgovornost zase in za druge.