Ljubljana, 30. november 2010 - V SLS se v popolnosti zavedamo, da trenutna ureditev pokojninskega sistema ni vzdržna za slovenske javne finance, na to dejstvo pa v stranki opozarjamo že več let. Če ne želimo povišati prispevnih stopenj in na ta način še dodatno obremeniti gospodarskega sektorja ali zniževati trenutnih pokojnin, potem je edina rešitev zaostrovanje pogojev upokojevanja. Tako v SLS druge rešitve kot v temeljiti reformi ne vidimo.

V SLS smo držali obljubo in po najboljših močeh poskušali sodelovati že na začetnih ravneh nastajanja novega predloga Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPiZ-2), sodelovali smo v javni razpravi, organizirali okroglo mizo in se na več sestankih dobili z ministrom za delo, družino in socialne zadeve ter njegovimi sodelavci. SLS je pristopila k reformi izredno konstruktivno in v želji, da bi končni predlog prinašal sprejemljive rešitve za vse sloje slovenske družbe.

Vendar se je Vlada RS tako občutljive reforme, ki zadeva najširši krog prebivalstva, po mnenju SLS lotila zelo nerodno. Sprva z radikalnimi izjavami, ki so očitno prehitro prišle v javnost, v nadalje pa z zelo neposrečenimi pogajanji s socialnimi partnerji. Splet vseh teh dejanj pa je povzročil izredno negativen odziv slovenske javnosti, ki se je na reformiranje pokojninskega sistema odzvala zelo negativno. Po oceni SLS trenutni problem slovenske vlade ni toliko v podpori različnih političnih opcij, temveč dejstvo, da ji ni uspelo pokojninske reforme ustrezno predstaviti državljankam in državljanom. Na ta način se je ustvarilo javnomnenjsko ozračje, ki nekaterim političnim silam, tudi znotraj koalicije, omogoča rušenje pokojninske reforme za dosego povsem političnih ciljev in ne glede na gospodarsko škodo, ki jo takšno obnašanje posredno povzroča.

V SLS smo skozi celotno nastajanje predlogov pokojninske reforme prispevali svoje pripombe, pomisleke in popravke, ki jih je pripravljavec zakona tudi deloma upošteval. Pod vodstvom vodje PS SLS Jakoba Presečnika in zunanje sodelavke mag. Marjete Peterlin je SLS konec avgusta pripravila temeljit nabor pripomb in predlogov za izboljšanje pokojninske reforme predvsem v smeri poprave krivic iz preteklosti. Na žalost nam v večji meri to ni uspelo, saj se nova reforma ne ozira na krivice, ki jih je uveljavljala prejšnja zakonodaja, na nekaterih področjih pa celo ustvarja nove.

SLS ostaja konstruktiven sogovornik, ki trdno verjame, da je trenutno različico pokojninske reforme možno še izboljšati in jo na koncu tudi sprejeti, če le ne bo koalicija slepa in gluha za vse glasove iz okolice. Obžalujemo tudi, da Vlada RS ni zmogla doseči kakršnega koli konsenza s socialnimi partnerji, nad čimer še nismo obupali, da se bo v prihodnje le zgodilo. Namreč trenutne razmere, ko so socialni partnerji in Vlada RS na nasprotnih bregovih, so povsem neprimerne za sprejemanje tako pomembnega zakonskega predloga.

Trenutna vladna koalicija je v tem mandatu sprejela odgovornost za izpeljavo reform, zato je na njej, da poenoti svoje vrste in razčisti notranje razprtije. Ob vsem tem in če bodo poslanci vladne koalicije pokazali pripravljenost, da na izredni seji sprejmejo predloge SLS in na ta način izboljšajo predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPiZ-2), poslanci SLS sprejetja pokojninske reforme ne bodo ovirali.

* * *

Tako je Poslanska skupina SLS pred izredno sejo DZ RS 2. decembra vložila naslednje amandmaje za popravo krivic, ki so po mnenju SLS nujni za ohranitev statusa socialne države:

zadnji reformni predlog povsem ukinja državne pokojnine približno 16.000 upravičencem. Čeprav se zavedamo, da te pokojnine nimajo osnove v plačanih prispevkih, pa se nam zdi odvzem že pridobljene pravice tolikšnemu številu ljudi nehumano dejanje. V SLS že od začetka ponujamo kompromis, ki bi že dodeljene državne pokojnine ohranili, medtem ko jih v bodoče ne bi več podeljevali. Na tem mestu sicer zavračamo obrazložitve ministrstva, da bo za trenutne prejemnike državnih pokojnin poskrbela socialna blagajna, saj zaenkrat izračuni kažejo, da bo do višje socialne pomoči kot dobivajo sedaj državne pokojnine upravičenih manj kot 1000 nekdanjih prejemnikov državne pokojnine. Ne zdrži razlaga, da bodo dosedanji uživalci prejemali socialno pomoč po novi socialni zakonodaji, saj ima že sprejeta socialna zakonodaja drugačne kriterije in pogoje, kot so bili v ZPIZ-1 sprejeti za državno pokojnino. Predvsem zaradi novih meril, ki upoštevajo celotno premoženje upravičenca in njegovega bližnjega sorodstva, vključno z nepremičninami. Ob tem poudarjamo, da je med prejemniki državne pokojnine veliko takih, ki jim v preteklosti ni bilo omogočeno vplačevanje v pokojninski sistem, tudi če so to želeli. Poleg tega ne gre za nove obremenitve proračuna, saj so ta sredstva že do sedaj bila namensko določena v proračunu, vsako leto pa bo zaradi njih proračun manj obremenjen, kajti zaradi naravnih zakonov bo teh upravičencev vsako leto manj;

z amandmajem predlagamo nov tretji odstavek, s katerim določamo, da se, ne glede na določbo v prvem odstavku tega člena, v pokojninsko dobo šteje tudi čas dejanskega trajanja obveznega služenja vojaškega roka moškemu, ki v času služenja obveznega vojaškega roka ni bil vključen v obvezno zavarovanje. Ne glede na to, da niso bili plačani prispevki v času služenja obveznega vojaškega roka, bi morali moškim priznati celo obdobje obvezne vojaške službe  v pokojninsko dobo, saj se v tem času niso mogli šolati niti jim ni tekla delovna oziroma pokojninska doba, v nasprotju s tistimi, ki niso služili obveznega vojaškega roka, zato so v zaostrenih pogojih za upokojitev v slabšem položaju od tistih, ki so se iz različnih razlogov izognili služenju vojaškega roka. Ne glede na to, da je v 28. členu sicer moškim priznano znižanje starostne meje, poleg znižanja zaradi otrok tudi znižanje za ¾ trajanja dobe služenja vojske,  bo tem moškim manjkala potrebna pokojninska doba. Torej za  večino moških določba iz 28. člena ne bo imela učinka in je zavajajoča, če jim ne bo priznana tudi pokojninska doba. Predlagani sistem postavlja tiste, ki so vojaški rok polno odslužili, v neenakovreden položaj v primerjavi s tistimi, ki so se služenju izognili. Poenostavljeno povedano, sedanji predlog »nagrajuje« tiste, ki so odslužili polno vojaško obveznost, s tem, da bodo morali delati razmeroma dlje. Zato bi po mnenju SLS obveznosti do pokojninske blagajne za to obdobje nujno morala nadomestiti država v izogib neenakovredni obravnavi vseh državljanov;

z amandmajem določamo obveznost zavodu, da omogoči elektronski vpogled zavarovancem v njihove osebne podatke in elektronski dostop do informativnih izračunov. Zavarovanec mora in ima pravico biti seznanjen zlasti o datumu  izpolnjevanja pogojev za predčasno ali starostno upokojitev in do alternativnih izračunov  pokojnine ob upoštevanju podatkov iz matične evidence, ki se zbirajo in so podlaga za izračun pogojev. Na ta način bodo tudi podatki v bazah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v prihodnje povsem urejeni in popolni, saj bodo nadzor lahko vršili kar zavarovanci sami;

v amandmaju predlagamo spremembo prvega odstavka člena, s katerim se ureja  znižanje starostne meje za upokojitev za starše, prvenstveno za matere, za vse otroke po 8 mesecev, kar omogočamo s spodnjim limitom znižanja starosti z novo določbo, da se zavarovancu ne more znižati starost pod 60 let, zavarovanki pa ne pod 58 let. Predlog v predlogu zakona dejansko ne omogoča olajšave za vse otroke, temveč le za največ 6 otrok. Ker pri tem ukrepu ni omembe vrednih finančnih posledic, v SLS vztrajamo, da starostno mejo ob izpolnjeni pokojninski dobi znižujejo prav vsi otroci;

z amandmajem ponovno predlagamo, da se omogoči samostojnim podjetnikom in obrtnikom domače ali umetne obrti, da nadaljuje dejavnost tudi, ko izpolnijo pogoje, in pridobijo pravico iz obveznega zavarovanja. V amandmaju predlagamo tudi, da se takemu zavarovancu čas nadaljevanja dejavnosti ne upošteva za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine oziroma za novo odmero pokojnine, torej ne bi dodatno obremenili blagajne.