Ob jutrišnjem dnevu boja proti nasilju nad ženskami danes v Ljubljani poteka posvet v skupni organizaciji Slovenske ženske zveze pri SLS, Ženskega odbora SDS in Ženske zveze NSi, na katerem kot govorka sodeluje tudi Starmanova
Ljubljana, 24. novembra 2010 – Kot poudarja Starmanova, živimo v družbi, kjer se žensko še vedno predstavlja kot nežnejši, šibkejši spol, kar napeljuje k napačnemu razmišljanju, da je žensko treba zaščititi in da ni sposobna za delo, predvsem tisto delo, ki zahteva moč in oblast. Poleg tega je še vedno veliko ovir, ki ženskam onemogočajo hkratno delovanje tako na materinskem kot poklicnem ali celo političnem področju. Pa čeprav imajo pravico do vsega.
»Dejstvo je, da ekonomska kriza najprej prizadene šibkejši del populacije in prav ženske v teh časih plačujemo višjo ceno. Statistika kaže, da je v tem času več žensk brezposelnih kot moških. Tudi to je vrsta nasilja, saj se ekonomska odvisnost hitro sprevrže tudi v dejansko ekonomsko nasilje,« še pravi predsednica SŽZ pri SLS Vesna Starman in obrazloži: »Ekonomsko nasilje med drugim pomeni neenako varstvo skupnega premoženja, pa tudi slabše možnosti za zaposlitev ali izobraževanje ...«
Pravni položaj žensk naj bi bil danes izenačen s pravnim položajem moških. Vsakodnevno življenje pa kaže nekoliko drugačno podobo_ gospodinjsko delo je še vedno v domeni žensk (spremembe se že kažejo, a na žalost zelo počasi) in zato necenjeno ter neplačano. Zaposlene ženske dobijo za opravljanje enakega dela manjše plačilo kot moški, poleg tega zaradi svojega biološkega spola in zaradi njega izhajajočih posledic (materinstvo) težje dobijo redno zaposlitev, matere samohranilke le s težavo dosežejo plačevanje preživnin itd. »Ravno ekonomska neenakost ženske je tista, ki v največji meri botruje nastanku, predvsem pa vztrajanju žensk v skupnosti z nasilnežem. Ekonomska kriza preprečuje, da bi se nasilnežu uprla in ga zapustila,« opozarja Vesna Starman.
Skrb za otroke in vzdrževanje doma je še vedno skorajda izključno žensko breme. Zato težje uskladi družinsko življenje z vlogo delavke kot pa moški. Ženska, ki si hoče z delom pridobiti neodvisnost, ima poleg tega mnogo manjše možnost kot njeni moški tekmeci. Ne le, da so poklici, ki jih večinsko opravljajo ženske, v povprečju manj plačani in manj cenjeni od tistih, ki jih pogosteje opravljajo moški, tudi za isto vrsto dela je pogosto ženska manj plačana od moškega.
»Menim, da politika ne upošteva teh dejstev in verjetno ji tako stanje celo ustreza, saj je lažje skrbeti le za potrebe ene skupine ljudi. In ravno zato je odgovornost žensk, ki jim uspe priti na odgovorna mesta, toliko večja. Zavedati bi se morale svojega poslanstva in odločilne vloge pri nujno potrebnih, celo radikalnih spremembah. Če bodo samo izpolnjevale naloge moških kolegov in čakale na njihove potrditve, bodo ne le ohranjale sedanje stanje, temveč tudi spodbujale nadaljevanje prakse onemogočanja polnega razvoja osebnosti ne glede na spol,« poziva predsednica SŽZ pri SLS Vesna Starman.