Ljubljana, 14. december 2010 – Prvi dan 23. redne seje DZ RS je vodja PS SLS Jakob Presečnik predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – 2, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke je pristopila k obravnavi predloga novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju konstruktivno in z načelno podporo ukrepom v prepričanju, da je reforma potrebna, zato smo že v fazi javne obravnave ter pri obravnavi na odboru in v državnem zboru podali kar nekaj pripomb in dopolnil k zakonu. V Poslanski skupini SLS se zavedamo, da je ena pomembnejših strukturnih reform v Sloveniji prav pokojninska, kajti več kot očitno je, da finančno stanje pokojninske blagajne že dolgo ni več vzdržno, napovedi pa so še bolj črnoglede. Zato bi bilo nujno napraviti red, urediti marsikateri zakon, ki pokojnine ureja tudi na poseben način, in predvsem urediti evidence o pokojninskem zavodu.
Prvo vprašanje je, ali si hočemo pri tej pokojninski reformi naliti čistega vina. Upokojujemo se verjetno pod najugodnejšimi pogoji v Evropi, imamo pa povprečno življenjsko dobo med najvišjimi v Evropi. To je seveda dobro, kot je že rekel prej minister. In naša produktivnost, žal, ni med najvišjimi. Živimo dlje in radi bi normalne pokojnine, dela ne moremo še bolj obdavčiti, denarja tudi ne moremo sami tiskati. Potrebujemo streznitev, ko znamo to narediti doma, ko ugotovimo, da imamo premalo denarja za čez mesec. Lahko gremo tudi na referendum in smo vsi proti. Denarja bo pa zmanjkalo. In kaj bomo takrat? Pa to niti ni zadnji pokojninski zakon. Druge države imajo še bistveno slabše pogoje, pa jih še zaostrujejo, še dvigajo upokojitveno starost. Vprašajte danes mlade, kaj si mislijo o svoji pokojnini. Da je nikoli ne bodo videli, to si mislijo, ker so njihovi predhodniki denar iz pokojninske blagajne razsipavali na razne umetno priznane pravice tudi ljudem, ki so komaj, na primer, dopolnili nekateri celo 40 let, ali pa jim po posebnih predpisih, po posebnih zakonih oziroma po splošnem pokojninskem zakonu tako visoke pokojnine niti ne bi pripadale. Ob tem pa poudarjamo vedno v Poslanski skupini SLS, da pa pri obravnavi novega zakona ne smemo delati novih krivic.
Mi smo temeljito, kot sem že rekel, pristopili k analizi predlaganega zakona, tako prvih osnutkov kot pozneje vladnega predloga. In če mi dovolite, bom dal nekaj primerjav oziroma naših razmišljanj, kaj smo s temi našimi predlogi dosegli in kje nismo naleteli na ustrezno razumevanje. Kot prvo - ukinitev bonusov za starševstvo. Bonus materam pri starostnem pogoju po 8 mesecev za vsakega otroka do 58 leta, moram reči, da je v vseh teh obravnavah bilo v celoti upoštevano. Nadalje, priznanje pokojninske dobe delavcem, ki nimajo plačanih prispevkov. Tu smo tudi naleteli na ugoden odziv in je pokojninska doba priznana tudi delavcem, ki jim podjetja niso plačevala ali plačala prispevkov. Nadalje se nam je zdelo pomembna vštevnost prejemkov v pokojninsko dobo, torej vse nadure, božičnice, nagrade s plačanimi prispevki in tako dalje. Tudi tu smo naleteli na razumevanje. Nadalje smo dajali pripombe na postopno zaostrovanje upokojitvenih pogojev, kar je v fazi razprave in spreminjanja zakona bilo tudi upoštevano. Ena od pomembnih zadev, sicer bolj tehnična, je elektronski vpogled v podatke pri ZPIZ-u. Tu smo dobili podatek oziroma mnenje, da tega ni možno takoj uveljavljati, ampak že postopno uveljavljanje tega in nekateri ukrepi na tem področju bodo šli tudi v to smer. Nadalje smo vseskozi bili mnenja, da je upokojitvena starost 65 let za polno pokojnino previsoka. Tudi tu vlada prihaja že v drugi obravnavi z vmesnimi variantami oziroma kombinacijo pokojninske dobe in starosti. Nadalje, kot ena od pomembnih zadev, ki se nam je zdela in je že prej omenil gospod minister, ukinitev bonusov za vojaško dobo oziroma vštevnost v pokojninsko dobo. Spomnimo se, da je bil naš amandma sprejet v okviru druge obravnave, da pa vlada predlaga črtanje tega že sprejetega amandmaja. Nadalje smo v teh razpravah vedno predlagali znižanje plačil prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za starejše delavce. Tu je vlada z delnimi rešitvami to tudi upoštevala.
Vlada ni upoštevala oziroma predlagatelj ali koalicija malusov pri predčasnih pokojninah za vso starost do 65 let. Moram reči, torej naš predlog je bil, da se malusi pri predčasni pokojnini morajo obračunati samo za manjkajoče obdobje do izpolnitve pogojev za polno pokojnino in ne za celotno obdobje do 65. leta. Prav tako bi se morali priznati predčasnim upokojencem tudi doseženi bonusi, kar se tiče starševstva, vojaščine in tako dalje. Naš predlog je bil, z amandmajem v drugi obravnavi, upoštevanje vajeniške dobe. Mislimo, da je to za mnoge ljudi izredno pomembna kategorija. Gre za upoštevanje tistega dela vajeniške dobe, ki jo je učenec oziroma vajenec prebil na delu v kateri od delovnih organizacij oziroma pri samostojnih podjetnikih. Dali smo tudi predlog, in večkrat poslušamo na terenu med ljudmi, da samostojni podjetniki za razliko od zaposlenih pri njih po upokojitvi ne morejo nadaljevati z dejavnostjo. Torej temu našemu predlogu vlada, žal, ni prisluhnila.
Nadalje. Kot ena najpomembnejših zadev je pa in pri tem smo porabili največ truda in časa, čas ni problem, trud tudi ni problem, če bi bilo to seveda poplačano. To je vprašanje državnih pokojnin. Torej, gre za državno pokojnino, ki je bila uvedena v Zakonu o pokojninsko in invalidsko zavarovanju v obdobju 1999 - 2000, pri takratnem sprejemanju zakona. Gre za v tem trenutku okoli nekaj čez 15 tisoč uživalcev te državne pokojnine. Gre za ljudi, ki jih je iz bioloških razlogov seveda čedalje manj, do novih praktično ne prihaja več. Torej, gre za tiste, ki po takrat veljavnih predpisih niso mogli niti se niso smeli zavarovati po kakršnem koli predpisu. Vsem tistim je zakon iz leta, ne vem, 1999 ali 2000 dodelil tako imenovano državno pokojnino, ki znaša v tem trenutku nekaj pod 200 evri. Mi smo dali tudi kompromisni predlog, da ostanejo državne pokojnine vsem, ki imajo eventualno oz. še bodo dobili ustrezne odločbe z uveljavitvijo tega zakona. V nadalje pa se takšni primeri obravnavajo v skladu z Zakonom o socialnih transferjih, ki smo ga sprejeli, mislim da v juliju, v državnem zboru. Torej, zagotovo, tukaj gre predvsem za starejše ženice v večini primerov, vdove, vseh mogočih poklicev od kmečkih, obrtniških, predvsem te dve kategoriji, torej zagotovo, te ženice pokojninske blagajne ne bodo izpraznile. Torej, to sem naredil en kratek pregled, kaj je bilo upoštevano, kaj ni bilo in za tretjo obravnavo, ki je na sporedu danes, smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke vložili dva amandmaja. Prvega, ki rešuje pravkar obravnavano, kar sem pojasnjeval, državno pokojnino, torej, poudarjam tistim, ki jo že prejemajo oziroma že imajo odločbe. Novi bi se reševali po Zakonu o socialnih transferjih. Drugič, uveljavljanje, upoštevanje pokojninske dobe za obvezno služenje vojaškega roka, in sicer postopno uveljavljanje po četrtinah vsako leto. Je kompromisni predlog in zato pričakujem, da državni zbor v tokratni tretji obravnavi ta dva naša konstruktivna predloga tudi upošteva. Seveda bo od glasovanja o teh dveh amandmajih na koncu odvisna tudi naša odločitev glede podpore ali ne podpore. Hvala lepa.