Ljubljana, 14. december 2010 – Prvi dan 23. redne seje DZ RS je namestnik vodje PS SLS mag. Radovan Žerjav razpravljal v okviru razprave o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – 2, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

Sam bom predvsem govoril tisto, kar osebno dejansko mislim, in tisto, kar mislim, da je danes treba povedati, in ne tistega, kar bi najbrž mnogi v tej državi želeli od mene slišati. Mislim, da smo politiki zato tukaj v tem državnem zboru, tudi zato ali pa predvsem zato, da ljudem povemo tisto, kar jim moramo povedati, in ne tisto, kar bi ljudje od nas radi slišali. Predvsem pa smo zato tu, da se streznimo, zresnimo in da postanemo racionalni. Veliko bolj racionalni, kot smo morda do sedaj bili. To velja za nas v opoziciji, še veliko bolj pa to velja za vas v koaliciji, da se zresnite, da se streznite, da strnete vrste in začnete delati za dobro te države. Glamurozno ste se zavihteli na oblast, tudi s pomočjo nekaterih, bom rekel v narekovaju, čudnih zadev. Sedaj pa s svojo, bom rekel, nesposobnostjo, neoperativnostjo, neodgovornostjo nekaterih med vami držite to državo v šahu. Sam osebno sem razočaran nad to vlado in lahko vam rečem, da vas je lahko sram. Lahko vas je sram. Razočaran sem nad tem, da mnogih zadev ni bilo možno urediti. Marsikaj smo predlagali v opoziciji. Ne trdim, da je bilo vse dobro. Najbrž je bila kakšna zadeva tudi primerna, da bi bila sprejeta. Veliko smo se pogovarjali o varčevanju. Varčevanje zato, da bi lahko na drugi strani razbremenili gospodarstvo. Pogovarjali smo se o zniževanju stroškov javne uprave, o črpanju evropskega denarja. Tudi danes bom na to temo spraševal predsednika vlade, kaj bo s črpanjem evropskega denarja. Pomurski zakon, financirali bomo z enim milijonom evrov raziskavo razvojne mreže v Pomurju. Milijon evrov bomo dali zato, da bo neko podjetje iz Ljubljane v Pomurju raziskovalo razvojno mrežo ali razvojne inštitucije in da jih bomo jutri potem reorganizirali ali kar koli. Kje je pravna država? Lahko bi našteval, kolikor želite.

Prav bi bilo, spoštovana vlada, da tudi v prihodnosti razmišljate o tem, kakšne zakone prinašate v ta državni zbor. Mislim, da imamo danes vsaj en takšen zakon, pa veliko jih je bilo, ki so nepotrebni, ki nas predvsem delijo in ne naredijo ničesar v smeri, da bi poskušali vendarle na nek način zadevo graditi skupaj. To je družinski zakonik. Nepotrebno. In stoji zato, ker ni nekega konsenza, ker ni nekega soglasja. Najbrž bi bilo treba tudi razmisliti o tem, ali je pametno pripeljati v ta državni zbor tudi katere druge zakone, ki se napovedujejo.

Sam osebno menim, da je to pokojninsko reformo treba sprejeti. Gre za naše otroke, gre za nas, ki smo tukaj, gre za delavke in delavce, in gre še najmanj za tiste, in to je treba jasno povedati, ki so danes že upokojeni. Razmerje zaposlenih in upokojenih v tej državi je v tem trenutku približno 1,6. 1,6 delavca dela v tem trenutku za enega upokojenca. Gospod Janez Malačič je nedolgo tega v eni od Sobotnih prilog zelo lepo zapisal, da je v Evropi, o kateri toliko govorimo, to razmerje od 3 do 4. To pomeni, da trije oziroma štirje zaposleni delajo za enega upokojenca. Hkrati je tudi povedal, da je demografija v naši državi žal takšna, kakršna je, in smo pač seveda vsi odgovorni za demografijo takšno, kakršna je. In trendi, ki so, nam kažejo, da bo leta 2040 en zaposlen delal za enega upokojenca. To so krute številke, kruta realnost. In tu ni grozljivo težke matematike. Tu gre preprosto za operacijo plus in minus, niti množenje niti deljenje ne prideta v poštev, kaj šele kvadrat ali koren.

Imamo tri možnosti. Že v razpravi ob prvem branju sem dejal, da imamo tri možnosti. Da zvišamo prispevne stopnje v gospodarstvu. Ne vem, če je tu takšen junak, ki bi to uspel storiti. Govorim nasprotno, prispevne stopnje in gospodarstvo je treba razbremeniti. Torej, ta varianta odpade. Druga možnost je znižanje pokojnin. Ali je tu tak frajer, ki je pripravljen ali ki si upa to storiti? Ga ni in bi bilo tudi narobe. Mimogrede, Slovenska ljudska stranka je bila proti zamrznitvi pokojnin. In tretja možnost je, da zajezimo upokojevanje. To se s to pokojninsko reformo dela. Seveda se sedaj lahko pogovarjamo tu o detajlih gor in dol, ampak splošno gledano je treba zajeziti upokojevanje oziroma priti do tega, da počasi začnemo zmanjševati število upokojencev. V tem trenutku gre iz državne blagajne za pokojninsko blagajno približno milijarda tristo. Torej, rekli bomo 13 %, glede na to, da bomo imeli deset milijard izdatkov. V prihodnosti bo očitno, če ničesar ne naredimo, tega seveda še več.

Sprašujem se, kdo bo ta račun v prihodnosti plačal? Komu bomo izdali ta račun? Ta račun bo plačalo slovensko gospodarstvo. Nihče drug. Slovensko gospodarstvo bo plačalo ta račun. Z drugimi besedami. Kako bomo konkurenčni drugim evropskim državam, glede na to, da v drugih evropskih državah štirje zaposleni delajo za enega upokojenca, pri nas pa bo en zaposlen delal za enega upokojenca? Kako bomo sestavili ta račun? Kako bomo sestavili to konkurenčnost? Jaz tu ne vidim nobenih možnosti, kot da preprosto to pokojninsko reformo sprejmemo. Ne trdim, da je najboljša. Marsikaj bi lahko bilo drugače. V tem trenutku, ko smo na polovici mandata, če to pokojninsko reformo zavrnemo, izgubimo najmanj en mandat, da pridemo do nove pokojninske reforme. To pomeni, dve leti preostalega mandata te vlade in najmanj eno leto mandata nove vlade, ki bo morala pripraviti novo pokojninsko reformo, iti skozi vso proceduro, ki je takšna, kakršna je, in novo pokojninsko reformo bomo imeli na mizi šele čez štiri leta.

Upam, da spremljate, kaj se dogaja v Evropi, kaj se dogaja v svetu. Da je padla Grčija, da je pada Irska, da bo padla najbrž še katera druga evropska država. Sam sem skeptičen, kaj bo v prihodnosti z našo skupno valuto, pa ne želim dramatizirati, vendar je to realna situacija. Mislim, da se Evropa ni v stanju stabilizirati, če se zgodi še Portugalska, Španija, Italija in še kdo. In vstopati s takšnimi javnimi financami, kot so v tem trenutku, v tako negotove čase, je preprosto neodgovorno od vseh nas, ki tu sedimo.

Bili smo ves čas konstruktivni pri tem projektu, kar smo napovedovali že pred dvema letoma. Predlagali smo nekaj predlogov, bili smo razočarani, ker se je pod nekatere predloge Slovenske ljudske stranke takrat v prvem oziroma drugem branju podpisala koalicija. Bili smo razočarani, ker bi bilo pošteno, korektno in fer, da če neka politična stranka nekaj predlaga in se to sprejme, da je pod te predloge tudi podpisana stranka, ki jih je predlagala. Danes predlagamo ponovno državno pokojnino, ker se nam zdi krivično, da bomo tistim 15 tisočim ljudem, ki dobivajo 180 evrov ali kolikor že, to preprosto vzeli. To ni pošteno, je krivično. In upam, da boste zmogli toliko politične modrosti, da ta amandma sprejmete. Mi smo pripravljeni to pokojninsko reformo podpreti, ker smo prepričani, da druge alternative preprosto ni. In to je treba naglas povedati, nimamo druge alternative. Če ima kdo drugo alternativo, jo naj pove. Tudi če ni najboljša, tudi če ima marsikatero pomanjkljivost, jo je treba sprejeti. Te pomanjkljivosti bomo kasneje, če bomo imeli to možnost, popravljali in spreminjali. Ampak splošno gledano je to korak v pravo smer. Naj takoj povem, če bo prišlo do naše podpore - in to povem vsem tistim, ki bodo začeli glasno govoriti, ja, pa bo Slovenska ljudska stranka nadomestek za DeSUS. Nikoli nikdar in še takrat ne. Prvi bomo, ki bomo dali podpise za predčasne volitve, prvi. Zato ker tako, kot kaže sedaj, ta koalicija nima dovolj glasov za podporo tej pokojninski reformi, če pride do veta, sodeč po mojem vedenju zadev, nima dovolj glasov.

In še enkrat vam pravim, zberite se, streznite se, razmislite o tem, katere zakone prinašate v državni zbor! Pričakujem, da boste veliko več storili za to, da bo poslovno okolje v slovenskem gospodarstvu veliko boljše.

Pa še beseda, dve sindikalnim liderjem, ki nas bodo najbrž dali na črno listo; če bi bili v drugačnem času, bi nas najbrž poslali na Goli otok.

Prav bi bilo, ne vem, zakaj vsi tako vzdihujete, ali vam je težko. Opozicija je za to, da vam postavi ogledalo, sami ugotavljate, da zadeve niso take, kot bi morale biti, ne vzdihovati, sicer pa sprejmite pokojninsko reformo sami, zato ste na oblasti. Sprašujem, ali bodo tudi sindikalni liderji prevzeli odgovornost za posledice v tej državi, ki bodo nastale, ko bo pokojninska blagajna preprosto razpadla. Jaz se strinjam, najbolje bi bilo delati do 40. leta in bi to najbrž moralo biti dovolj, pa ni, zato ker so trendi, ne samo pri nas, tudi drugje taki, kakršni pač so. Še nekaj. Sprašujem vas, kdaj gre slovenski kmet v penzijo? Veste, kdaj gre v penzijo slovenski kmet, takrat, ko ga odnesejo na pokopališče. Takrat preneha delati slovenski kmet in nič prej. Hvala lepa.