Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav: Slovenija potrebuje močno decentralizacijo
Loče, 12. januar 2010 – V Ločah je včeraj, 11. januarja, potekalo 1. srečanje Kluba županov pri Slovenski ljudski stranki po lokalnih volitvah oktobra 2010. Srečanje je bilo prvenstveno namenjeno konstituiranju novega Kluba županov pri SLS, podrobnejši analizi lokalnih volitev in obravnavi Predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Novi Klub županov šteje 60 članov, od tega 48 županov, izvoljenih z liste SLS in s podporo SLS, ter 12 podžupanov. Po besedah predsednika Kluba županov pri SLS Mirana Gorinška, ki bo klub vodil tudi v prihodnje, je število članov Kluba županov pri SLS kapital, ki ga nima nobena druga stranka. Po Gorinškovih besedah je ključni namen kluba ugotoviti, kje lokalne skupnosti »čevelj žuli«, in predlagati za te probleme rešitve, za kar verjame, da bodo pri tem uspešni.
Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav je na 1. srečanju novega Kluba županov SLS poudaril uspeh SLS na lokalnih volitvah v letu 2010, kjer je SLS uspela ohraniti prvo mesto med političnimi strankami po številu županov, prav tako pa je izboljšala rezultat po številu svetniških mest, kjer je zasedla 2. mesto po seštevku rezultata po proporcialnem kot po večinskem sistemu volitev. »Z delovanjem novega Kluba županov pri SLS želimo izkoristiti ta potencial, ki ga SLS ima na lokalni ravni, najprej pa se bomo aktivno odzvali na vladni Predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega, ki je po prepričanju SLS slab in ni to, kar bi Slovenija potrebovala – potrebuje pa močno decentralizacijo!«, je dejal predsednik SLS mag. Žerjav in spomnil, da je prejšnji zakon šel v smeri decentralizacije. Napovedal je, da bo SLS pripravila predloge amandmaje k temu vladnemu predlogu zakona in ga poskušala izboljšati.
Predsednik Kluba županov pri SLS Miran Gorinšek je o Predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega dejal, da gredo v predlogu stvari na slabše. Opozoril je še na že veljavni Zakon o integriteti in prepričevanju korupcije, ki pomeni še eno aktualno problematiko, ki jih žuli lokalne skupnosti. Kot primer je navedel, da poklicni župan po novem zakonu ne more biti več član nadzornega sveta podjetja, ki je v 100 % občinski lasti, kar je po njegovem mnenju zagotovo neskladje, ki ga bo treba odpraviti. »Če jamčiš za dobro delovanje tega podjetja s proračunskimi sredstvi, potem bi se pričakovalo, da si vsaj obveščen, če ne moreš aktivno sodelovati pri oblikovanju gospodarske politike tega podjetja,« še meni Gorinšek.