Mnenje poslanca mag. Radovana Žerjava v razpravi glede Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - 2
Ljubljana, 14. december 2010 – Prvi dan 23. redne seje DZ RS je namestnik vodje PS SLS mag. Radovan Žerjav razpravljal v okviru razprave o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – 2, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Sam bom predvsem govoril tisto, kar osebno dejansko mislim, in tisto, kar mislim, da je danes treba povedati, in ne tistega, kar bi najbrž mnogi v tej državi želeli od mene slišati. Mislim, da smo politiki zato tukaj v tem državnem zboru, tudi zato ali pa predvsem zato, da ljudem povemo tisto, kar jim moramo povedati, in ne tisto, kar bi ljudje od nas radi slišali. Predvsem pa smo zato tu, da se streznimo, zresnimo in da postanemo racionalni. Veliko bolj racionalni, kot smo morda do sedaj bili. To velja za nas v opoziciji, še veliko bolj pa to velja za vas v koaliciji, da se zresnite, da se streznite, da strnete vrste in začnete delati za dobro te države. Glamurozno ste se zavihteli na oblast, tudi s pomočjo nekaterih, bom rekel v narekovaju, čudnih zadev. Sedaj pa s svojo, bom rekel, nesposobnostjo, neoperativnostjo, neodgovornostjo nekaterih med vami držite to državo v šahu. Sam osebno sem razočaran nad to vlado in lahko vam rečem, da vas je lahko sram. Lahko vas je sram. Razočaran sem nad tem, da mnogih zadev ni bilo možno urediti. Marsikaj smo predlagali v opoziciji. Ne trdim, da je bilo vse dobro. Najbrž je bila kakšna zadeva tudi primerna, da bi bila sprejeta. Veliko smo se pogovarjali o varčevanju. Varčevanje zato, da bi lahko na drugi strani razbremenili gospodarstvo. Pogovarjali smo se o zniževanju stroškov javne uprave, o črpanju evropskega denarja. Tudi danes bom na to temo spraševal predsednika vlade, kaj bo s črpanjem evropskega denarja. Pomurski zakon, financirali bomo z enim milijonom evrov raziskavo razvojne mreže v Pomurju. Milijon evrov bomo dali zato, da bo neko podjetje iz Ljubljane v Pomurju raziskovalo razvojno mrežo ali razvojne inštitucije in da jih bomo jutri potem reorganizirali ali kar koli. Kje je pravna država? Lahko bi našteval, kolikor želite.
Prav bi bilo, spoštovana vlada, da tudi v prihodnosti razmišljate o tem, kakšne zakone prinašate v ta državni zbor. Mislim, da imamo danes vsaj en takšen zakon, pa veliko jih je bilo, ki so nepotrebni, ki nas predvsem delijo in ne naredijo ničesar v smeri, da bi poskušali vendarle na nek način zadevo graditi skupaj. To je družinski zakonik. Nepotrebno. In stoji zato, ker ni nekega konsenza, ker ni nekega soglasja. Najbrž bi bilo treba tudi razmisliti o tem, ali je pametno pripeljati v ta državni zbor tudi katere druge zakone, ki se napovedujejo.
Sam osebno menim, da je to pokojninsko reformo treba sprejeti. Gre za naše otroke, gre za nas, ki smo tukaj, gre za delavke in delavce, in gre še najmanj za tiste, in to je treba jasno povedati, ki so danes že upokojeni. Razmerje zaposlenih in upokojenih v tej državi je v tem trenutku približno 1,6. 1,6 delavca dela v tem trenutku za enega upokojenca. Gospod Janez Malačič je nedolgo tega v eni od Sobotnih prilog zelo lepo zapisal, da je v Evropi, o kateri toliko govorimo, to razmerje od 3 do 4. To pomeni, da trije oziroma štirje zaposleni delajo za enega upokojenca. Hkrati je tudi povedal, da je demografija v naši državi žal takšna, kakršna je, in smo pač seveda vsi odgovorni za demografijo takšno, kakršna je. In trendi, ki so, nam kažejo, da bo leta 2040 en zaposlen delal za enega upokojenca. To so krute številke, kruta realnost. In tu ni grozljivo težke matematike. Tu gre preprosto za operacijo plus in minus, niti množenje niti deljenje ne prideta v poštev, kaj šele kvadrat ali koren.
Imamo tri možnosti. Že v razpravi ob prvem branju sem dejal, da imamo tri možnosti. Da zvišamo prispevne stopnje v gospodarstvu. Ne vem, če je tu takšen junak, ki bi to uspel storiti. Govorim nasprotno, prispevne stopnje in gospodarstvo je treba razbremeniti. Torej, ta varianta odpade. Druga možnost je znižanje pokojnin. Ali je tu tak frajer, ki je pripravljen ali ki si upa to storiti? Ga ni in bi bilo tudi narobe. Mimogrede, Slovenska ljudska stranka je bila proti zamrznitvi pokojnin. In tretja možnost je, da zajezimo upokojevanje. To se s to pokojninsko reformo dela. Seveda se sedaj lahko pogovarjamo tu o detajlih gor in dol, ampak splošno gledano je treba zajeziti upokojevanje oziroma priti do tega, da počasi začnemo zmanjševati število upokojencev. V tem trenutku gre iz državne blagajne za pokojninsko blagajno približno milijarda tristo. Torej, rekli bomo 13 %, glede na to, da bomo imeli deset milijard izdatkov. V prihodnosti bo očitno, če ničesar ne naredimo, tega seveda še več.
Sprašujem se, kdo bo ta račun v prihodnosti plačal? Komu bomo izdali ta račun? Ta račun bo plačalo slovensko gospodarstvo. Nihče drug. Slovensko gospodarstvo bo plačalo ta račun. Z drugimi besedami. Kako bomo konkurenčni drugim evropskim državam, glede na to, da v drugih evropskih državah štirje zaposleni delajo za enega upokojenca, pri nas pa bo en zaposlen delal za enega upokojenca? Kako bomo sestavili ta račun? Kako bomo sestavili to konkurenčnost? Jaz tu ne vidim nobenih možnosti, kot da preprosto to pokojninsko reformo sprejmemo. Ne trdim, da je najboljša. Marsikaj bi lahko bilo drugače. V tem trenutku, ko smo na polovici mandata, če to pokojninsko reformo zavrnemo, izgubimo najmanj en mandat, da pridemo do nove pokojninske reforme. To pomeni, dve leti preostalega mandata te vlade in najmanj eno leto mandata nove vlade, ki bo morala pripraviti novo pokojninsko reformo, iti skozi vso proceduro, ki je takšna, kakršna je, in novo pokojninsko reformo bomo imeli na mizi šele čez štiri leta.
Upam, da spremljate, kaj se dogaja v Evropi, kaj se dogaja v svetu. Da je padla Grčija, da je pada Irska, da bo padla najbrž še katera druga evropska država. Sam sem skeptičen, kaj bo v prihodnosti z našo skupno valuto, pa ne želim dramatizirati, vendar je to realna situacija. Mislim, da se Evropa ni v stanju stabilizirati, če se zgodi še Portugalska, Španija, Italija in še kdo. In vstopati s takšnimi javnimi financami, kot so v tem trenutku, v tako negotove čase, je preprosto neodgovorno od vseh nas, ki tu sedimo.
Bili smo ves čas konstruktivni pri tem projektu, kar smo napovedovali že pred dvema letoma. Predlagali smo nekaj predlogov, bili smo razočarani, ker se je pod nekatere predloge Slovenske ljudske stranke takrat v prvem oziroma drugem branju podpisala koalicija. Bili smo razočarani, ker bi bilo pošteno, korektno in fer, da če neka politična stranka nekaj predlaga in se to sprejme, da je pod te predloge tudi podpisana stranka, ki jih je predlagala. Danes predlagamo ponovno državno pokojnino, ker se nam zdi krivično, da bomo tistim 15 tisočim ljudem, ki dobivajo 180 evrov ali kolikor že, to preprosto vzeli. To ni pošteno, je krivično. In upam, da boste zmogli toliko politične modrosti, da ta amandma sprejmete. Mi smo pripravljeni to pokojninsko reformo podpreti, ker smo prepričani, da druge alternative preprosto ni. In to je treba naglas povedati, nimamo druge alternative. Če ima kdo drugo alternativo, jo naj pove. Tudi če ni najboljša, tudi če ima marsikatero pomanjkljivost, jo je treba sprejeti. Te pomanjkljivosti bomo kasneje, če bomo imeli to možnost, popravljali in spreminjali. Ampak splošno gledano je to korak v pravo smer. Naj takoj povem, če bo prišlo do naše podpore - in to povem vsem tistim, ki bodo začeli glasno govoriti, ja, pa bo Slovenska ljudska stranka nadomestek za DeSUS. Nikoli nikdar in še takrat ne. Prvi bomo, ki bomo dali podpise za predčasne volitve, prvi. Zato ker tako, kot kaže sedaj, ta koalicija nima dovolj glasov za podporo tej pokojninski reformi, če pride do veta, sodeč po mojem vedenju zadev, nima dovolj glasov.
In še enkrat vam pravim, zberite se, streznite se, razmislite o tem, katere zakone prinašate v državni zbor! Pričakujem, da boste veliko več storili za to, da bo poslovno okolje v slovenskem gospodarstvu veliko boljše.
Pa še beseda, dve sindikalnim liderjem, ki nas bodo najbrž dali na črno listo; če bi bili v drugačnem času, bi nas najbrž poslali na Goli otok.
Prav bi bilo, ne vem, zakaj vsi tako vzdihujete, ali vam je težko. Opozicija je za to, da vam postavi ogledalo, sami ugotavljate, da zadeve niso take, kot bi morale biti, ne vzdihovati, sicer pa sprejmite pokojninsko reformo sami, zato ste na oblasti. Sprašujem, ali bodo tudi sindikalni liderji prevzeli odgovornost za posledice v tej državi, ki bodo nastale, ko bo pokojninska blagajna preprosto razpadla. Jaz se strinjam, najbolje bi bilo delati do 40. leta in bi to najbrž moralo biti dovolj, pa ni, zato ker so trendi, ne samo pri nas, tudi drugje taki, kakršni pač so. Še nekaj. Sprašujem vas, kdaj gre slovenski kmet v penzijo? Veste, kdaj gre v penzijo slovenski kmet, takrat, ko ga odnesejo na pokopališče. Takrat preneha delati slovenski kmet in nič prej. Hvala lepa.
Mnenje PS SLS glede Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - 2
Ljubljana, 14. december 2010 – Prvi dan 23. redne seje DZ RS je vodja PS SLS Jakob Presečnik predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – 2, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke je pristopila k obravnavi predloga novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju konstruktivno in z načelno podporo ukrepom v prepričanju, da je reforma potrebna, zato smo že v fazi javne obravnave ter pri obravnavi na odboru in v državnem zboru podali kar nekaj pripomb in dopolnil k zakonu. V Poslanski skupini SLS se zavedamo, da je ena pomembnejših strukturnih reform v Sloveniji prav pokojninska, kajti več kot očitno je, da finančno stanje pokojninske blagajne že dolgo ni več vzdržno, napovedi pa so še bolj črnoglede. Zato bi bilo nujno napraviti red, urediti marsikateri zakon, ki pokojnine ureja tudi na poseben način, in predvsem urediti evidence o pokojninskem zavodu.
Prvo vprašanje je, ali si hočemo pri tej pokojninski reformi naliti čistega vina. Upokojujemo se verjetno pod najugodnejšimi pogoji v Evropi, imamo pa povprečno življenjsko dobo med najvišjimi v Evropi. To je seveda dobro, kot je že rekel prej minister. In naša produktivnost, žal, ni med najvišjimi. Živimo dlje in radi bi normalne pokojnine, dela ne moremo še bolj obdavčiti, denarja tudi ne moremo sami tiskati. Potrebujemo streznitev, ko znamo to narediti doma, ko ugotovimo, da imamo premalo denarja za čez mesec. Lahko gremo tudi na referendum in smo vsi proti. Denarja bo pa zmanjkalo. In kaj bomo takrat? Pa to niti ni zadnji pokojninski zakon. Druge države imajo še bistveno slabše pogoje, pa jih še zaostrujejo, še dvigajo upokojitveno starost. Vprašajte danes mlade, kaj si mislijo o svoji pokojnini. Da je nikoli ne bodo videli, to si mislijo, ker so njihovi predhodniki denar iz pokojninske blagajne razsipavali na razne umetno priznane pravice tudi ljudem, ki so komaj, na primer, dopolnili nekateri celo 40 let, ali pa jim po posebnih predpisih, po posebnih zakonih oziroma po splošnem pokojninskem zakonu tako visoke pokojnine niti ne bi pripadale. Ob tem pa poudarjamo vedno v Poslanski skupini SLS, da pa pri obravnavi novega zakona ne smemo delati novih krivic.
Mi smo temeljito, kot sem že rekel, pristopili k analizi predlaganega zakona, tako prvih osnutkov kot pozneje vladnega predloga. In če mi dovolite, bom dal nekaj primerjav oziroma naših razmišljanj, kaj smo s temi našimi predlogi dosegli in kje nismo naleteli na ustrezno razumevanje. Kot prvo - ukinitev bonusov za starševstvo. Bonus materam pri starostnem pogoju po 8 mesecev za vsakega otroka do 58 leta, moram reči, da je v vseh teh obravnavah bilo v celoti upoštevano. Nadalje, priznanje pokojninske dobe delavcem, ki nimajo plačanih prispevkov. Tu smo tudi naleteli na ugoden odziv in je pokojninska doba priznana tudi delavcem, ki jim podjetja niso plačevala ali plačala prispevkov. Nadalje se nam je zdelo pomembna vštevnost prejemkov v pokojninsko dobo, torej vse nadure, božičnice, nagrade s plačanimi prispevki in tako dalje. Tudi tu smo naleteli na razumevanje. Nadalje smo dajali pripombe na postopno zaostrovanje upokojitvenih pogojev, kar je v fazi razprave in spreminjanja zakona bilo tudi upoštevano. Ena od pomembnih zadev, sicer bolj tehnična, je elektronski vpogled v podatke pri ZPIZ-u. Tu smo dobili podatek oziroma mnenje, da tega ni možno takoj uveljavljati, ampak že postopno uveljavljanje tega in nekateri ukrepi na tem področju bodo šli tudi v to smer. Nadalje smo vseskozi bili mnenja, da je upokojitvena starost 65 let za polno pokojnino previsoka. Tudi tu vlada prihaja že v drugi obravnavi z vmesnimi variantami oziroma kombinacijo pokojninske dobe in starosti. Nadalje, kot ena od pomembnih zadev, ki se nam je zdela in je že prej omenil gospod minister, ukinitev bonusov za vojaško dobo oziroma vštevnost v pokojninsko dobo. Spomnimo se, da je bil naš amandma sprejet v okviru druge obravnave, da pa vlada predlaga črtanje tega že sprejetega amandmaja. Nadalje smo v teh razpravah vedno predlagali znižanje plačil prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za starejše delavce. Tu je vlada z delnimi rešitvami to tudi upoštevala.
Vlada ni upoštevala oziroma predlagatelj ali koalicija malusov pri predčasnih pokojninah za vso starost do 65 let. Moram reči, torej naš predlog je bil, da se malusi pri predčasni pokojnini morajo obračunati samo za manjkajoče obdobje do izpolnitve pogojev za polno pokojnino in ne za celotno obdobje do 65. leta. Prav tako bi se morali priznati predčasnim upokojencem tudi doseženi bonusi, kar se tiče starševstva, vojaščine in tako dalje. Naš predlog je bil, z amandmajem v drugi obravnavi, upoštevanje vajeniške dobe. Mislimo, da je to za mnoge ljudi izredno pomembna kategorija. Gre za upoštevanje tistega dela vajeniške dobe, ki jo je učenec oziroma vajenec prebil na delu v kateri od delovnih organizacij oziroma pri samostojnih podjetnikih. Dali smo tudi predlog, in večkrat poslušamo na terenu med ljudmi, da samostojni podjetniki za razliko od zaposlenih pri njih po upokojitvi ne morejo nadaljevati z dejavnostjo. Torej temu našemu predlogu vlada, žal, ni prisluhnila.
Nadalje. Kot ena najpomembnejših zadev je pa in pri tem smo porabili največ truda in časa, čas ni problem, trud tudi ni problem, če bi bilo to seveda poplačano. To je vprašanje državnih pokojnin. Torej, gre za državno pokojnino, ki je bila uvedena v Zakonu o pokojninsko in invalidsko zavarovanju v obdobju 1999 - 2000, pri takratnem sprejemanju zakona. Gre za v tem trenutku okoli nekaj čez 15 tisoč uživalcev te državne pokojnine. Gre za ljudi, ki jih je iz bioloških razlogov seveda čedalje manj, do novih praktično ne prihaja več. Torej, gre za tiste, ki po takrat veljavnih predpisih niso mogli niti se niso smeli zavarovati po kakršnem koli predpisu. Vsem tistim je zakon iz leta, ne vem, 1999 ali 2000 dodelil tako imenovano državno pokojnino, ki znaša v tem trenutku nekaj pod 200 evri. Mi smo dali tudi kompromisni predlog, da ostanejo državne pokojnine vsem, ki imajo eventualno oz. še bodo dobili ustrezne odločbe z uveljavitvijo tega zakona. V nadalje pa se takšni primeri obravnavajo v skladu z Zakonom o socialnih transferjih, ki smo ga sprejeli, mislim da v juliju, v državnem zboru. Torej, zagotovo, tukaj gre predvsem za starejše ženice v večini primerov, vdove, vseh mogočih poklicev od kmečkih, obrtniških, predvsem te dve kategoriji, torej zagotovo, te ženice pokojninske blagajne ne bodo izpraznile. Torej, to sem naredil en kratek pregled, kaj je bilo upoštevano, kaj ni bilo in za tretjo obravnavo, ki je na sporedu danes, smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke vložili dva amandmaja. Prvega, ki rešuje pravkar obravnavano, kar sem pojasnjeval, državno pokojnino, torej, poudarjam tistim, ki jo že prejemajo oziroma že imajo odločbe. Novi bi se reševali po Zakonu o socialnih transferjih. Drugič, uveljavljanje, upoštevanje pokojninske dobe za obvezno služenje vojaškega roka, in sicer postopno uveljavljanje po četrtinah vsako leto. Je kompromisni predlog in zato pričakujem, da državni zbor v tokratni tretji obravnavi ta dva naša konstruktivna predloga tudi upošteva. Seveda bo od glasovanja o teh dveh amandmajih na koncu odvisna tudi naša odločitev glede podpore ali ne podpore. Hvala lepa.