Ljubljana, 19. januar 2011 - Poslanska skupina SLS je danes vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora DZ RS za okolje in prostor, na kateri je predvideva naslednja točka dnevnega reda_ »Podaljšanje roka za posredovanje pripomb na vrednost nepremičnin pri poskusnih izračunih vrednosti nepremičnin.«

Celotno besedilo zahteve si lahko preberete v nadaljevanju.

Odbor za okolje in prostor

Ga. Breda Pečan, predsednica

ZADEVA_ Zahteva za sklic nujne seje Odbora za okolje in prostor

Spoštovana!

Na podlagi 48. člena Poslovnika Državnega zbora Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke zahteva sklic nujne seje Odbora za okolje in prostor z naslednjo točko dnevnega reda_

1. Podaljšanje roka za posredovanje pripomb na vrednost nepremičnin pri poskusnih izračunih vrednosti nepremičnin

             Jakob Presečnik

        vodja Poslanske skupine

        Slovenske ljudske stranke

 

OBRAZLOŽITEV:

Konec lanskega septembra in v začetku oktobra je Geodetska uprava RS poslala poskusne izračune 1.180.059 lastnikom nepremičnin v Republiki Sloveniji, ki so vključevali tudi vrednosti nepremičnin, kar bo tudi podlaga za uvedbo novega davka na nepremičnine. Že prvi odzivi državljank in državljanov so pokazali, da je napak ogromno, pisarne Geodetske uprave po Sloveniji pa so napolnile množice državljanov, ki so želeli podatke popraviti oz. oddati pripombe.

V SLS smo sicer mnenja, da je bil model vrednotenja in evidentiranja narejen v naglici, z namenom, da se v najkrajšem možnem času ustvari podatkovna podlaga za uveljavitev Zakona o davku na nepremičnine. Tako so bili poskusni izračuni na naslove lastnikov poslani mnogo prezgodaj, posledica pa so številne napake, pomanjkljivosti in ponesrečena vrednotenja.

V SLS smo mnenja, da gre verjetno za najpomembnejši projekt pod vodstvom Geodetske uprave RS v samostojni zgodovini države, saj obravnava in obdeluje podatke o lastništvu nepremičnin velike večine vseh odraslih oseb v državi. Pričakovali bi sicer, da bo sam projekt tudi voden po posebnem načrtu in postopkih, ki bodo vključevali seznanjanje in izobraževanje javnosti, konkretne razlage, seznanjanje z zakonom in procesom izračuna posplošene tržne vrednosti nepremičnin ipd. ... Pričakovali bi tudi seminarje in predstavitve na občinskih svetih, v krajevnih in vaških skupnostih, seznanjanje javnosti na vseh ravneh lokalnega organiziranja.

Nesporno dejstvo je, da ima Geodetska uprava RS zelo pomanjkljive, največkrat celo močno zastarele in neažurirane podatke na vseh področjih evidenc, ki jih upravlja. Več kot 40 let se npr. zemljiška knjiga in druge evidence niso konkretno in dosledno uredile in napak, nepravilnih ter nerazčiščenih stanj je ogromno. Postopki razreševanja so zapleteni, dragi in trajajo dlje časa, zato je na tem področju potrebna potrpežljivost, predvsem pa pomoč ljudem pri ugotavljanju in prijavljanju zatečenega stanja. Ugotavljajo se tudi pomanjkljivosti popisa nepremičnin, ki je potekal pred leti in se v praksi izkazuje, da je mnogo lastnikov navedlo napačne podatke.

Težave predstavljajo tudi sami izpisi informativnih vrednosti, ki so zapleteni, prezahtevni za povprečnega državljana, obrazci za ugovor pa izredno togi (npr. ne vsebujejo rubrike_ utemeljitve/pripombe/razlogi, tako da dejansko ni kam vpisati razlogov, ki jih je treba upoštevati pri posameznem specifičnem stanju objektov, zemljišč ipd. ...) Prav tako poleg pisarn GURS nihče drug po uradni dolžnosti ni organiziral pomoči in svetovanja občanov. To bi lahko storile že posamezne občinske uprave in ostale interesne skupine.

Po mnenju SLS je bil zato način izvedbe tega projekta, za katerega se je odločila Vlada RS, da se bodo evidence urejale s pomočjo pripomb lastnikov, neprimeren. Prepričani smo sicer, da so se odgovorni na GURS prav dobro zavedali, da so podatkovno preskromno založeni, vendar so na koncu le upoštevali navodila Vlade RS.

V SLS opozarjamo, da se skoraj četrtina vseh pripomb nanaša na pripombe glede vrednotenja nepremičnin, teh je bilo po podatkih GURS na dan 14. 1. 2011 215.381. Prav za ta segment pa čas za pripombe poteče v torek, 25. 1. 2011. Ob tem ni nezanemarljiv podatek, da se tendenca obiska pisarn geodetskih uprav s približevanjem presečnega datuma zopet povečuje.

SLS je po Sloveniji izvedla več seminarjev in okroglih miz na temo poskusnega vrednotenja nepremičnin z namenom, da se ozavesti ljudi, se jim pomaga pri nejasnostih in se jih usmerja v uspešno oddajo pripomb. Tako smo na terenu imeli priložnost videti, kakšna zmeda vlada med ljudmi, veliko pa žal svoje nerazumevanje do poskusnih izračunov izraža s preprosto apatijo do problema in z ignoriranjem celotnega postopka ugotavljanja dejanskega stanja v primerjavi s poskusnim izpiskom. Tako v SLS ugotavljamo, da ogromno število državljanov ne obvlada niti osnovnih postopkov za možnosti ugovora na ocenjeno vrednost. Odzvali se bodo verjetno šele ob prvi odmeri davka. Tako v SLS predvsem pogrešamo v poskusnih izračunih konkreten primer ali obrazložitev, kako se je vrednost določila, kar bi ljudem olajšalo razumevanje modela vrednotenja.

Poseben problem predstavljajo objekti, kot so ceste, poti, kolesarske steze, vodotoki, mostovi in ostale nepremičnine in zemljišča, ki se uporabljajo kot  "javno dobro" in so še vedno knjiženi pod posamezne fizične osebe. Posamezne občine zavračajo takšne pripombe, saj ne želijo urediti lastniških razmerij in plačati odkupa teh zemljišč, predvsem objektov, ker jim bo to povzročilo dodatne stroške. Ta problem bi bilo celo treba urediti s posebnim zakonom, ki bi obvezal občinske uprave k ureditvi teh razmerij tudi v obliki kupoprodajnih pogodb. Državljani seveda niso zavezanci za plačilo davka iz naslova takih nepremičnin. Na izpiskih bi moralo biti to označeno kot dejanska javna raba, vendar izpostaviti kot ničelno vrednost, pri kateri osnova za obdavčenje ne obstaja.

Po naših informacijah problem predstavljajo tudi lastniki nepremičnin, ki izpiskov niti niso dobili. Popolnoma nejasno je, kaj se bo zgodilo v takšnih primerih in ali bodo tudi oni imeli možnost ugovora na vrednost? Prav tako vsi vpisi v registre po 15. 6. 2010 niso obravnavani v poskusnih izračunih. Tudi za te nepremičnine potrebujemo rok za vlaganje pripomb.

Če se je GURS skupaj z Vlado RS odločil, da bo evidence uredil po hitrem postopku in s pomočjo lastnikov nepremičnin na podlagi njihovih pripomb, potem je prav, da  za to zagotovi tudi dovolj dolgo prehodno obdobje.

Žal se lastniki nepremičnin v praksi večinoma še ne zavedajo, da ključnih sprememb  okoli vrednotenja pa izteku roka ne bodo mogli več podajati, država pa bo to razumela kot strinjanje z njeno predlagano vrednostjo.

V obzir je treba vzeti tudi, da imajo nekateri prejemniki izračunov na izpiskih po več kot šestdeset postavk. Vse te postavke morajo preveriti in pripraviti pripombe in ugovore in vprašanje je, ali so to uspeli urediti v nekaj mesecih.

Ocenjena vrednost nepremičnin je tako začetna in temeljna osnova za odmero davka, zato je treba dati ljudem strokovno pomoč in vse pripadajoče informacije, saj s sprejetjem zakona za nazaj ne bo možno ugovarjati na ocenjeno stanje. Pa tudi če bo to možno naknadno, bo to podražilo postopke, zapletlo reševanje zadev, zato je treba v fazi razčiščevanja narediti vse, kar je potrebno in šele nato preiti na stopnjo obdavčevanja.

V PS SLS želimo z zahtevo po podaljšanju roka za pripombe na poskusne izračune vrednotenja nepremičnin doseči, da se naslednjih šest mesecev intenzivno izkoristi za ozaveščanje prebivalstva o tem, kako pomembno je, da si uskladijo podatke z državnimi evidencami in navedejo dejansko stanje. Hkrati pa pred kakršnimi koli zakonskimi ukrepi v najboljši meri uredimo nepremičninske evidence. V SLS izražamo bojazen, da se bo velika nejevolja lastnikov nepremičnin pojavila šele ob prvih odmerah davka na nepremičnine, takrat pa bo žal že prepozno.

V SLS se tudi resno sprašujemo, kdo bo pomagal pregledati poskusne izračune starejši populaciji, oskrbovancem v domovih za starejše in ljudem, ki niso vajeni rokovati s tako zapleteno dokumentacijo. Celo sam predsednik Vlade RS Borut Pahor je potrdil, da je izračun in obvestilo zapleteno, nerazumljivo in prezahtevno za povprečnega državljana.

V tem času bi v SLS tudi želeli, da se začne z urejanjem evidenc za približno 75.000 neznanih naslovov lastnikov nepremičnin, ki kot kaže ne bodo obdavčeni, ker so preprosto vodeni kot »neznani«. Ugotoviti lastništvo v omenjenih primerih je sicer uradna dolžnost Geodetske uprave RS, sicer se lahko resno vprašamo  kako bodo zakon o obdavčitvi sprejeli državljanke in državljani, če ne bo zagotavljal pravične in enake obravnave za vse. To pa se bo zagotovo dogajalo, če bodo evidence tako nepopolne, pomanjkljive in polne napačnih podatkov

Ovrednotenje in evidentiranje nepremičnin ter naknadno obdavčenje lastnikov je za vsako državo velik zalogaj, še posebno zato, ker takšnega davka do sedaj nismo poznali. Prav zato je modro, da bi se tega lotili previdno, pred kakršnimi koli aktivnostmi pa poskušali zbrati kar največ pravilnih podatkov.

Iz do sedaj naštetih razlogov v Poslanski skupini SLS pričakujemo, da se bo Odbor za okolje in prostor sestal še pred 25. januarjem, ko se rok za pripombe izteče, in sprejel predlagane sklepe. Obstajajo namreč številna pereča vprašanja v zvezi z omenjeno tematiko, na katera bi pristojni odbor lahko zahteval odgovore.

Gre preprosto za preveč kompleksno zadevo, da bi jo uredili v nekaj mesecih, hitenje pa bo prineslo samo velike težave, ko bo Vlada RS Zakon o davku na nepremičnine poskušala izvajati v praksi

Odboru za okolje in prostor predlagamo, da ob koncu razprave sprejme naslednja sklepa_

1. Odbor za okolje in prostor predlaga Vladi RS, da za šest mesecev podaljša rok za posredovanje pripomb državljank in državljanov na poskusne izračune vrednosti nepremičnin in kot končni datum, do katerega se zbirajo pripombe na ocenjeno vrednost nepremičnin, določi 25. julij 2011.

2. Odbor za okolje in prostor predlaga Ministrstvu za okolje in prostor RS, da pripravi ukrepe za dodatno ozaveščanje lastnikov nepremičnin o nujnosti preverbe in izpopolnitve evidenc in ureditve dejanskega stanja na področju lastništva nepremičnin.

Predlagamo, da na sejo povabite_

- g. Boruta Pahorja, predsednika Vlade Republike Slovenije

- dr. Roka Žarnića, ministra za okolje in prostor

- g. Aleša Seliškarja, generalnega direktorja Geodetske uprave RS