Ljubljana, 13. januar 2011 - Poslanska skupina SLS je včeraj – v sredo, 12. januarja, vložila amandmaje k predlogu Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1).
K 5. členu:
1.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi_
"Tržni prihodek je zmnožek možnega pridelka od posamezne vrste rastlinske in živinorejske pridelave na enem hektarju zemljišča in njegove odkupne cene, pri čemer se za območja posebnih režimov (Natura 2000, vodovarstvena območja, krajinski parki ipd.), upošteva zmanjšan možni pridelek zaradi omejitev, ki so v veljavi pri gospodarjenju na teh območjih."
Obrazložitev:
Pri ugotavljanju višine tržnega prihodka je z vidika realne ocene možnega prihodka nujno, da se upoštevajo posebni režimi kmetovanja, saj uporabniki zemljišč na takih območjih zaradi zahtevanega načina obdelave ne morejo pridelati toliko, kot bi sicer lahko. Omejitve pri kmetovanju tako pomenijo znižane dohodke, kar je potrebno upoštevati tudi pri ugotavljanju katastrskega dohodka.
K 6. členu:
1.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi_
"Katastrski dohodek se pripiše vsakemu kmetijskemu in gozdnemu zemljišču glede na njegovo dejansko rabo, površino in bonitetne točke, ki se predhodno dodatno preverijo."
Obrazložitev:
Bonitetne točke, ki so pripisane kmetijskim in gozdnim zemljiščem, so večkrat nerealne oziroma slabo določene. Pri bonitiranju niso bile dovolj upoštevane posebnosti določenega območja, zato je pred uporabo v okviru določanja katastrskega dohodka nujno, da se bonitetne točke dodatno preverijo. Le kakovostni podatki lahko prinesejo kakovostne rezultate, ki bodo predstavljali podrobnejšo dejansko rabo posameznega kmetijskega zemljišča.
2.
Doda se novi deveti odstavek, ki se glasi_
"Lastniki kmetijskih zemljišč bodo o novo ugotovljeni višini katastrskega dohodka obveščeni z odločbo, zoper katero je možna pritožba na pristojno ministrstvo."
Obrazložitev:
Kot dodatno preveritev, ali so bile upoštevane vse posebnosti in ne zgolj statistična povprečja, je smiselno uporabiti tudi pravna sredstva. S tem ko bi posameznik lahko sporočil svoje nestrinjanje, bi pristojni organ pridobil dodatno možnost, da dejansko uporablja kvaliteten podatek o višini katastrskega dohodka. Glede na to, da se ta podatek uporablja za številne davčne, socialne transferje, pa je zagotovo smiselno, da odraža dejansko stanje možne tržne pridelave na konkretnem kmetijskem zemljišču.
K 14. členu:
1.
Doda se novi drugi odstavek, ki se glasi_
"Ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin, do 30. junija 2012 po uradni dolžnosti posodobi podatke glede dejanske rabe kmetijskih zemljišč v zemljiškem katastru."
Obrazložitev:
Podatki zemljiškega katastra so zastareli in ne odražajo dejanskega stanja v naravi. Npr. po podatkih zemljiškega katastra je neko zemljišče označeno kot njiva, v naravi pa gre za gozd. Zaradi navedenega je nujna posodobitev podatkov glede dejanske rabe kmetijskih zemljišč. Preden bi lahko višino katastrskega dohodka ugotavljali na način, kot se predlaga (podrobnejša dejanska raba, bonitetne točke in površina), je nujno, da se zemljiški kataster posodobi, saj v nasprotnem primeru nova ureditev ne bi prinesla potrebnih izboljšav.
K 16. členu:
1.
Člen se spremeni tako, da se glasi_
"Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. julija 2012."
Obrazložitev:
Odložena uporaba zakona je nujna zaradi slabih podatkov zemljiškega katastra. Šele po ureditvi podatkov glede dejanske rabe kmetijskih zemljišč je smiselno pričakovati kakovostno določitev višine katastrskega dohodka. Če bi nova ureditev začela veljati brez potrebne posodobitve, predlagane spremembe ne bi prinesle želenega učinka.