Ljubljana, 31. januar 2011 - V okviru priprav in zbiranja podatkov o slovensko-hrvaški meji na reki Muri je bil v petek v Lendavi še en posvet s strokovnjaki in domačini o življenju ob reki pred letom 1990 in po njem. Udeleženci so si bili enotni, da je lahko meja med državama samo na reki Muri. Posvet je na pobudo Dušana Žbogarja, domačina iz Benice, organiziral Mednarodni inštitut arhivskih znanosti v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Maribor, Zavodom 25. junij in Arhivskim društvom Maribor. Na posvetu sta poleg predsednika SLS mag. Radovana Žerjava ter dr. Petra Pavla Klasinca, aktivnega člana SLS in direktorja Politične akademije SLS, sodelovali tudi Slavica Tovšak, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor ter Gordana Soegeveš – Lipovšek, arhivistka Pokrajinskega arhiva Maribor.
Na posvetu so se zbrali predvsem ribiči, lovci, nekdanji policisti in veterani vojne za Slovenijo ter v dobrih dveh urah izpostavljali podatke, iz katerih je razvidno, da je nesporno, da so slovenski policisti, lovci in ribiči do leta 1991 funkcionirali do sredine reke.
Kot je povedal predstojnik Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Univerze v Mariboru dr. Peter Pavel Klasinc, so se člani komisije pri ministrstvu za zunanje zadeve, ki pripravlja dokumentacijo za odločanje mednarodnih arbitrov o meji med Slovenijo in Hrvaško, katere član sem, odločili, da bomo med obiski spornih obmejnih območij zbrali kar največ podatkov – tudi ustnih od lokalnega prebivalstva – o življenju ob meji pred osamosvojitvijo in po njej. »To nam bo omogočilo, da bomo za potrebe mednarodne arbitraže za pravično mejo pripravili čim boljšo dokumentacijo,« je še povedal dr. Klasinc, ravnanje ministrstva za zunanje zadeve, ki komisiji ne omogoča vpogleda v dokumentacijo o pogovorih in pogajanjih s Hrvati o meji od leta 1991 pa do danes, pa označil za nesprejemljivo. »S takšnim ravnanjem ministrstvo onemogoča komisiji pripravo kakovostne dokumentacije za dokazovanje mednarodni arbitraži, da se Slovenija popolnoma upravičeno poteguje za pravično določitev meje med državama.«
Na posvetu je sodeloval tudi predsednik SLS, tudi domačin, mag. Radovan Žerjav, ki se zavzema, da bi se gradivo zbiralo sistematično na enem mestu, na primer v zunanjem ministrstvu, da bodo arbitri čim bolje pripravljeni, ne pa stihijsko in v zaprtih krogih, saj ga v tem primeru skrbi rezultat na arbitražnem sodišču.