Dopis mag. Radovana Žerjava naslovljen na predsednika vlade RS, Boruta Pahorja_
Spoštovani predsednik Vlade RS g. Borut Pahor,
zahvaljujem se Vam za vabilo za sestanek predsednikov parlamentarnih političnih strank, vodij poslanskih skupin in poslancev madžarske in italijanske narodne skupnosti na temo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki ste nam ga posredovali danes. Prepričan sem, da je že skrajni čas za takšen sestanek predsednikov parlamentarnih strank, katerega sklic sem osebno pričakoval in pogrešal v času pred pripravo in sprejemanjem mnogih za ljudi pomembnih zakonov, kot je na primer tudi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali kot prihaja spet na dnevni red pomembna zakonodaja s področja družine – Družinski zakonik, in ki posega v temeljne vrednote slovenske družbe.
Veliko je tem, o katerih bi veljalo spregovoriti na sestankih predsednikov parlamentarnih političnih strank, predlagam pa, da na dnevni red prvega srečanja po zelo dolgem času, ki bo v sredo, 2. februarja 2011, uvrstite še problematiko priprav in zbiranja podatkov o slovensko-hrvaški meji za postopek priprave na arbitražo po arbitražnem sporazumu o meji z Republiko Hrvaško. Po naših informacijah te priprave s strani Vlade Republike Slovenije namreč niso vodene sistematično in organizirano, prav tako pa so iz posvetovalne in strokovne skupine zunanjih strokovnjakov in zgodovinarjev, ki jo je oblikovalo in jo vodi Ministrstvo za zunanje zadeve RS, v preteklih dneh že izstopili nekateri vidni člani in izrazili pripombe glede odnosa MZZ RS do delovanja te strokovne skupine.
Ob tem bi Vam, spoštovani predsednik vlade, želel predlagati, da na sestanku poiščemo najširši politični konsenz za bolj organizirano in kakovostno vodenje zbiranja podatkov in vseh relevantnih gradiv ter njihovo sistematično obdelavo za postopek Republike Slovenije pred arbitražnim sodiščem, kajti to mora biti v največjem interesu in zavezi prav vseh parlamentarnih političnih strank.
Ob tej priložnosti tudi predlagam, da MZZ RS oblikuje strokovne delovne skupine, ki bodo podatke, gradiva in pričevanja o dejanskem stanju na slovensko-hrvaški meji pred in na dan slovenske osamosvojitve zbirali aktivno in sistematično tudi na terenu.
V Lendavi je namreč v petek, 28. januarja 2011, potekal javni posvet s strokovnjaki in domačini o življenju ob reki Muri pred letom 1990 in po njem. Udeleženci smo si bili enotni, da je lahko državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško samo na reki Muri. Kot primer, na tem posvetu so sodelovali ribiči, lovci, nekdanji policisti in veterani vojne za Slovenijo in predstavljali podatke, ki nesporno dokazujejo, da so do leta 1991 opravljali svoje delo do sredine reke Mura.
Pričevanj, dejstev in dokumentov o nesporno slovenskem ozemlju, ki ga neupravičeno zaseda Hrvaška še danes, je na terenu veliko, le več odločne politične volje, nujnega domoljubja in aktivne skrbi za celovitost ozemlja slovenske države, kot jo določata Ustava RS in Temeljna ustavna listina, pa je mora vložiti tudi aktualna Vlada RS, ki je očitno, iz javnosti nejasnih vzrokov, malo odlaša z resnimi pripravami na arbitražo.
Zaradi resnosti tega vprašanja in nenazadnje tudi v luči več zadnjih enostranskih ponovnih poskusov prejudiciranj slovensko-hrvaške meje s strani Republike Hrvaške, naprošam za uvrstitev te tematike na sredin sestanek predsednikov parlamentarnih strank, vodij poslanskih skupin in poslancev madžarske ter narodne skupnosti.
V pričakovanju Vašega pozitivnega odgovora vas ljudsko pozdravljam.
mag. Radovan Žerjav, predsednik SLS