Ljubljana, 31. januar 2011 – Prvi dan 24. redne seje Državnega zbora RS so poslanci SLS postavljali ustna poslanska vprašanja predsedniku vlade ter ministrom. Tako je namestnik vodje PS SLS in predsednik SLS mag. Radovan Žerjav vprašal predsednika Vlade RS Boruta Pahorja glede odgovornosti za bančna posojila, namenjena spornim menedžerskim prevzemom; poslanec SLS Janez Ribič je naslovil vprašanje na ministra dr. Roka Žarnića v zvezi z vodnim skladom, pa tudi na ministra za promet dr. Patricka Vlačiča glede izvajanja zakona  o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (ZZELP-H) predvsem glede preoblikovanja direkcije in družbe ter posledično varnosti zaposlenih delavcev; poslanec SLS Franc Pukšič pa je spraševal ministra za finance dr. Franca Križaniča in ministrico za lokalno samoupravo in regionalno politiko Dušo Trobec Bučan v zvezi s podatki za razpisana evropska sredstva, podpisanih pogodbah in realizacijo izplačil iz evropskega in državnega proračuna.

Vsebino vseh ustnih poslanskih vprašanj si lahko preberete v nadaljevanju.

Ustno poslansko vprašanje mag. Radovana Žerjava Borutu Pahorju

Spoštovani predsednik vlade!

Ali drži trditev, ki jo je izrekel direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj, da je imela centralna banka Slovenije kot nadzornik bančnega sistema vpogled v vsa slabo zavarovana več stomilijonska bančna posojila menedžerjem?

Ali je centralna banka v primerih teh slabo zavarovanih kreditov ukrepala? Kako je ukrepala? Ali je po vašem mnenju ukrepala ustrezno? Kdo od teh dveh pomembnih slovenskih regulatorjev finančnega trga ima v tem primeru prav?

Kako bo vlada ukrepala v tistih primerih, kjer je država večinski ali pomemben lastnik banke, in bo ta zaradi takšnih prijateljskih in slabo zavarovanih posojil, namenjenih managerskim odkupom, utrpela poslovno in finančno škodo? Ali in kdaj bo vlada na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah, ki določajo subjektivno odškodninsko odgovornost članov uprave in nadzornih svetov, sprožila ustrezne postopke in od teh ljudi terjala povrnitev povzročene škode?

Kdo je po vašem mnenju odgovoren, da vodi in koordinira tovrstne postopke? Kdaj se boste tovrstnega ravnanja polotili zavestno in sistematično zoper vse člane uprav in nadzornih svetov družb v državni lasti?

Ustno poslansko vprašanje Janeza Ribiča dr. Roku Žarniću

Ob obravnavi revizijskega poročila Računskega sodišča Republike Slovenije "Koncesijska dajatev in vodno povračilo za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save" na Komisiji za nadzor javnih financ je predstavnik vlade napovedal spremembe predpisov, ki se tičejo financiranja graditve elektrarn na spodnji Savi.

Zanima me, ali v okviru teh napovedanih sprememb na ministrstvu razmišljate o alokaciji sredstev vodnega sklada? Ali razmišljate, da bi sredstva vodnega sklada primarno namenili varstvu pred poplavami? Ali bi po vašem mnenju sredstva vodnega sklada lahko namenili tudi za investicije, ki so bile v ustreznih aktih predvidene kot posledica izgradnje hidroelektrarn? Spoštovani minister, zanima me tudi, zakaj ne odgovarjate državljanom, lokalnim skupnostim in ostalim državnim institucijam na pisma, dopise in pozive, ki jih naslavljajo na vaše ministrstvo ali osebno na vas?

Ustno poslansko vprašanje Janeza Ribiča dr. Patricku Vlačiču

Spoštovani gospod minister,

od uveljavitve novele Zakona o železniškem prometu (ZZELP-H) je minilo že mesec dni. V zakonu so predvidene določene reorganizacije Direkcije za železniške investicije (DŽI), do sedaj se na to temo ni praktično nič zgodilo. Domnevno je v igri še vedno več variant, kako bi naj bilo organizirano novo podjetje za investicije s sedežem v Mariboru. V zakonu je zadeva napisana zelo ohlapno, pa tudi dejavnost tega novega podjetja je napisana zelo nedefinirano, ker žal niso bila sprejeta dopolnila PS SLS.

Novo podjetje bi naj vodilo samo novogradnje, nadgradnje in obnove pa bi naj spadale pod Ministrstvo za promet RS, ki bi s pomočjo javnih naročil iskalo izvajalce za posamezne projekte. Na ta razpis bi se lahko prijavile tudi Slovenske železnice, to pa je lahko zelo sporno, saj SŽ nastopajo v več vlogah istočasno, torej kot_ revidenti  za dokumentacijo, kot nadzorniki pri izvajanju projekta, včasih tudi kot izvajalci določenih del, kar ni zakonito in dopustno. Posebej pa je vprašljivo financiranje teh projektov, saj so velikokrat vključena tudi EU sredstva. Povsem mogoče je, da bi komisija EU v takem primeru ocenila, da gre za prikrito financiranje SŽ z EU sredstvi.

Neracionalno, neekonomično in nesmiselno je deliti investicije na več delov_ novogradnje, nadgradnje in obnove. Smiselno bi bilo (to podpira menda tudi Ministrstvo za finance RS), da vse te zadeve vodi novoustanovljena družba, ki mora seveda imeti za to ustrezno usposobljen kader.

Ob vsem tem je še posebej negotov položaj delavcev in njihove pravice, zato vas sprašujem:

kdaj in kako bo izvedeno preoblikovanje in ustanovljena nova družba in kakšna bo dejavnost te družbe ter kako bo poskrbljeno za prehod delavcev in za pravice za vse zaposlene delavce?

Ustno poslansko vprašanje Franca Pukšiča dr. Francu Križaniču in Duši Trobec Bučan

Spoštovana ministra,

v zadnjem času se ne pojavljajo samo nejasnosti okoli dejanske višine slovenskega javnega dolga, katerega dejansko stanje moramo pojasnjevati evropskim organom, temveč se veliko "operira" tudi s številkami o realizaciji črpanja evropskih sredstev v zadnjem obdobju. Ker gre tako za vplačila in izplačila iz državnega proračuna, za katerega je zadolženo ministrstvo za finance, kot za realizacijo operativnih programov, ki ga vodi ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, naslavljam vprašanja na oba pristojna ministra. Ob tem vas prosim, da se podatki podajo ločeno na kmetijstvo in ostale tri operativne programe za obdobje 2007 - 2013 (OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture, OP razvoja človeških virov, OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov). Prav tako vas prosim, da med podatke, ki jih boste navajali pri izplačilih evropskega proračuna v proračun Republike Slovenije, ne vključite finančnih sredstev, ki so vezana na obdobje finančne perspektive 2004 - 2006.

Spoštovani, torej prosim vas, da v sodelovanju obeh ministrskih resorjev podate natančne podatke o_

• razpisanih finančnih sredstvih za vse tri operativne programe posamezno po letih od 2007 - 2010 in prav tako za enaka obdobja o podpisanih pogodbah;

• prosim tudi za letne podatke v enakem obdobju o izplačanih sredstvih iz proračuna Republike Slovenije izvajalcem projektov in podatke o povrnjenih sredstvih za ta namen iz proračuna EU v proračun Republike Slovenije.

Najlepša hvala!