Ljubljana, 26. januar 2011 – Poslanska skupina SLS je danes vložila tudi amandmaje k predlogu Zakona o socialnem podjetništvu, ki je v drugi obravnavi v Državnem zboru RS. Amandmaji so vloženi tudi v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico, ki je opozorila, da so v Evropi predvsem kmetije znane po tem, da lahko delujejo tudi kot socialna podjetja, predlog zakona pa tega ni vseboval.
V sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije je PS SLS dala dopolnila predvsem k 4. in 5. členu, ker so bili mnenja, da zakon ne vsebuje vseh pomembnih načel in možnosti za opravljanje socialnega podjetništva, ki mora mladim nuditi možnosti za kreativnost. V sodelovanju s strokovnjakom s področja dela z invalidi in invalidskimi podjetji smo dali dopolnilo k 5. in 10. členu.
V obravnavi na matičnem delovnem telesu so oboji (Mladinski svet in KGZ) na te dopolnitve že opozarjali, vodja PS SLS Jakob Presečnik pa je na seji odbora napovedal, da bo PS SLS za Državni zbor RS vložila še dopolnilo, ki bo omogočalo kmetijam opravljati socialno podjetništvo.
Sicer pa je bil na matičnem odboru že sprejet amandma PS SLS - dopolnilo k 2. členu, ki omogoča, da socialno podjetništvo lahko opravljajo tudi zadruge in evropske zadruge.
Na siceršnjo nedoslednost zakona pa kažejo tudi številni amandmaji, ki so jih vložile tudi poslanske skupine koalicije, s katerimi predvsem popravljajo zakon v skladu s kritičnimi pripombami prisotnih na odboru o nedoslednih določbah zakona in s strani pravne službe Državnega zbora RS.
Amandmaji SLS k dopolnjenemu predlogu Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP)
K 2. členu:
V prvi alineji se za besedama_ "gospodarska družba," doda beseda_ "kmetija,".
Obrazložitev:
Z amandmajem dodajamo v člen besedo_ "kmetija".
Glede na definicijo kmetije v Zakonu o kmetijstvu smo mnenja, da bi se kmetija lahko uvrstila v nov Zakon o socialnem podjetništvu.
Kmetije ne enačimo s kmetijskimi gospodarstvi, ampak jo obravnavamo kot enoto, kjer fizične osebe v kmečki družini kontinuirano obdelujejo posest in obenem skrbijo za ohranjanje poseljenosti in kulturnega izgleda podeželja. Pretežni del kmetij v Sloveniji sodi na območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko proizvodnjo.
Kmetije so blizu narave, že imajo objekte, delujejo največkrat na principu medgeneracijskega sožitja, zato so primerno okolje za mnoge skupine ljudi, ki potrebujejo posebno pozornost ali drugačne pogoje in obliko delovanja. Naš predlog je povsem v skladu s pogodbo o skupni kmetijski politiki in Uredbo sveta (ES) št. 1698/2005, kjer je navedeno, da je treba v skladu s Pogodbo pri oblikovanju skupne kmetijske politike in posebnih metod za njeno izvajanje upoštevati posebno naravo kmetijske dejavnosti, ki je posledica socialne strukture kmetijstva ter strukturnih in naravnih neskladij med različnimi podeželskimi območji, iz česar izhaja, da je treba omogočiti tudi to obliko delovanja kmetije - torej kot socialno podjetništvo -, da bodo izpolnjene usmeritve in cilji politike razvoja podeželja, ki mora v skladu z uredbo tudi upoštevati splošne cilje politike ekonomske in socialne kohezije iz Pogodbe ter prispevati k njihovemu uresničevanju ob vključevanju drugih prednostnih nalog te politike, ki so bile določene v sklepih o konkurenčnosti in trajnostnem razvoju z zasedanj Evropskega sveta v Lizboni in Göteborgu.
Na to je v svojih pripombah opozorila tudi Kmetijsko gozdarska zbornica.
K 4. členu:
1. V prvem odstavku se za besedami_ "nepridobitne pravne osebe" dodajo besede "ali kmetije".
Obrazložitev:
V besedilo člena dodajamo tudi kmetije, ki že po svoji naravi dela izpolnjujejo nekatere pogoje in načela socialnega podjetništva, ohranjajo življenje na podeželju, skrbijo za urejanje krajine in s tem za razvoj podeželja, kar je v skladu tudi z Uredbo sveta (ES) št. 1698/2005, kjer se navaja, da mora politika razvoja podeželja spremljati in dopolnjevati politike tržne in dohodkovne podpore skupni kmetijski politiki ter tako prispevati k doseganju ciljev te politike, kot je določeno v Pogodbi.
2. Doda se nova druga alineja, ki se glasi_
"- delujejo po načelih družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja;"
Obrazložitev:
V besedilo dodajamo načeli družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki sta premalo poudarjeni in bi v tem zakonu morali imeti večjo vlogo. Socialno podjetništvo je del socialne ekonomije, ki posebej poudarja usmerjenost k socialnim ciljem, prostovoljno članstvo, demokratičnost, zasledovanje splošnih interesov, pospeševanje solidarnosti in odgovornosti, neodvisnost in doseganje ciljev trajnostnega razvoja (Chavez, Monzon 2007_ Listina principov socialne ekonomije).
Amandma je predlagal tudi Mladinski svet Slovenije že za obravnavo na matičnem delovnem telesu.
K 5. členu:
1. V enajsti alineji prvega odstavka se črta beseda_ "socialnega".
Obrazložitev:
Predlagamo črtanje besede "socialnega", saj ni prav, da se omejuje turizem samo na socialni turizem. To bi pomenilo omejevanje dejavnosti socialnega podjetništva in vrst turizma, ki jih kot socialno podjetje lahko izvaja, saj je turizem lahko npr. tudi mladinski, terapevtski, ekološki, upokojenski, kar vse sodi v obliko socialnega podjetništva.
2. Na koncu prvega odstavka se dodajo nove alineje, ki se glasijo_
"- področje človekovih pravic,
- zagovorništvo,
- pravna pomoč ranljivim skupinam prebivalstva,
- zelena ekonomija,
- terapevtsko delo z živalmi in rastlinami,
- pomoč pri delu na kmetiji v primeru smrti ali dolgoletne delovne nezmožnosti člana kmečke družine."
Obrazložitev:
Med dejavnosti socialnega podjetništva dodajamo dejavnosti, ki so zlasti na področju delovanja mladih bistvenega pomena. Zakon ne sme delovati omejevalno in zavirati ene od lastnosti socialnega podjetništva - namreč spodbujanje inovativnosti, ki je mladim pisana na kožo. Podoben amandma je že za obravnavo na matičnem delovnem telesu predlagal Mladinski svet Slovenije.
Možnost izvajanja terapevtskega dela z živalmi in rastlinami pa je predlog, ki poleg možnosti za mlade lahko pomeni eno od dejavnosti kmetij, ki bi se lahko ukvarjale s socialnim podjetništvom. V mnogih primerih pomeni pomoč pri delu na kmetiji možnost preživetja kmetije, oskrba njenih ostarelih članov in zaposlitev nezaposlenih oseb, priložnost je tudi za mlade.
K 8. členu:
Besedilo se spremeni tako, da se glasi_
"(1) Nepridobitna pravna oseba ali kmetija lahko posluje kot socialno podjetje, če pridobi status socialnega podjetja.
(2) Status socialnega podjetja lahko pridobi nepridobitna pravna oseba ali kmetija, če:
- je ustanovljena za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva na način, da bo trajno zaposlovala najmanj enega delavca v prvem letu poslovanja (v nadaljnjem besedilu_ socialno podjetje tipa A)
- je ustanovljena za zaposlovanje oseb iz 6. člena tega zakona, na način, da bo določeno dejavnost opravljala s trajnim zaposlovanjem najmanj tretjine teh delavcev od vseh zaposlenih delavcev (v nadaljnjem besedilu_ socialno podjetje tipa B)
- in izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa ta zakon in poseben zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.
(3) Status socialnega podjetja nepridobitna pravna oseba ali kmetija ohrani le, če v roku dveh let od pridobitve statusa izkaže, da je pričela zakonito opravljati dejavnost socialnega podjetništva ali drugo dejavnost in da je dosegla določeno število zaposlenih delavcev iz prve alineje ali število in strukturo zaposlenih delavcev iz druge alineje prejšnjega odstavka tega člena. Za ohranitev statusa socialnega podjetja mora po izteku drugega koledarskega leta poslovanja socialno podjetje tipa A iz dejavnosti socialnega podjetništva izkazati najmanj 40 % vseh prihodkov, po tretjem in vseh nadaljnjih letih poslovanja pa 50 % vseh prihodkov.
(4) Socialno podjetje mora ves čas poslovati po načelih socialnega podjetništva, kot jih določa ta zakon."
Obrazložitev:
Z amandmajem dodajamo v besedilo tudi kmetije kot obliko socialnega podjetništva. Z amandmajem določamo tudi, da je minimalni pogoj zaposlitev najmanj enega delavca (ne dva) v prvem letu, za nadaljnja leta pa ni potrebe po omejevanju. Prav tako določamo pogoj dveh let od pridobitve statusa, saj v enem letu težko podjetja, še posebej pa v tej obliki, povsem izpolnijo vse pogoje preoblikovanja in druge pogoje in pričnejo polno poslovati.
K 10. členu:
Doda se nov stavek, ki se glasi_
"Pri tem se lahko povezujejo tudi z invalidskimi podjetji in zaposlitvenimi centri."
Obrazložitev:
Glede na namen delovanja, cilje in pogoje so socialna, invalidska podjetja in zaposlitveni centri sorodni in zasledujejo skupne cilje, zato je smiselno, da se lahko povezujejo in delujejo skupaj ter izmenjujejo znanja in izkušnje.
K 12. členu:
V prvem odstavku se za besedami_ "posamezne vrste nepridobitne pravne osebe" dodata besedi_ " ali kmetije".
Obrazložitev:
Z amandmajem dodajamo v besedilo prvega odstavka tudi kmetije, ki lahko z aktom ustanovijo socialno podjetje.
K 14. členu:
V prvem odstavku se za besedami_ "nepridobitne pravne osebe" dodata besedi_ "ali kmetije".
Obrazložitev:
Z amandmajem v besedilu prvega odstavka dodajamo "ali kmetije" kot možno obliko za socialno podjetje.
K 15. členu:
Besedilo se spremeni tako, da se glasi_
"(1) Registrski organ mora v postopku registracije ugotavljati tudi, ali je akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt nepridobitne pravne osebe ali kmetije, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, v skladu z določbami 12. člena tega zakona. Izpolnjevanje pogojev mora ugotavljati tudi v postopkih registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s katerimi se nepridobitna pravna oseba ali kmetija preoblikuje v socialno podjetje.
(2) Če je pogoj iz prejšnjega odstavka izpolnjen, registrski organ z aktom odloči o vpisu nepridobitne pravne osebe ali kmetije oziroma sprememb v register, odloči tudi, da se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe ali kmetije v register vpiše dostavek »socialno podjetje«.
Obrazložitev:
Besedilo člena spremenimo tako, da ga dopolnjujemo na ustreznih mestih z besedama "ali kmetija" in s tem dopolnjujemo določbe o načinu registracije tudi za kmetije, saj je prav, da je tudi kmetija lahko oblika socialnega podjetja.
K 18. členu:
Besedilo prvega in drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi_
"(1) Z vpisom dostavka »socialno podjetje« pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe ali kmetije v register ali javno evidenco nepridobitna pravna oseba ali kmetija pridobi status socialnega podjetja in lahko prične poslovati kot socialno podjetje.
(2) V pravnem prometu mora nepridobitna pravna oseba ali kmetija iz prejšnjega odstavka uporabljati firmo ali ime z dostavkom »socialno podjetje« ali okrajšavo »so.p.«.
Obrazložitev:
Z amandmajem spreminjamo prvi in drugi odstavek tako, da dodajamo na ustreznih mestih besedi "ali kmetija".
K 28. členu:
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi_
"(3) Določbe iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za kmetije."
Obrazložitev:
Z amandmajem določamo, da določbe iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za kmetije, saj za kmetije in kmetijska gospodarstva veljajo posebni zakoni dedovanja in predpisi o zaščiti kmetij.
