Ljubljana, 25. januar 2011 – V zvezi z nenehnimi podražitvami maloprodajnih cen hrane v Sloveniji, ki slovenskega potrošnika iz dneva v dan bolj obremenjujejo poleg tudi mnogih drugih podražitev, tudi že uvedenih s strani vladne koalicije (npr. RTV prispevek, več mesečno zviševanje cen naftnih derivatov – s sicer izjemno izjemo včeraj, ko je raven te cene ostala zaenkrat nespremenjena) ali napovedanimi podražitvam (npr. dopolnilna zdravstvena zavarovanja) in idejami o vedno novih davkih (nepremičninski davek…), predsednik SLS mag. Radovan Žerjav poziva Vlado RS_ »da pripravi mehanizem reguliranja cen hrane, podobno kot to velja na področju drugih reguliranih cen, kamor sodijo tudi cene naftnih derivatov, in ki bo vendarle na nek način porazdelil deleže podražitev ali cenitev med vse deležnike v procesu pridelave in predelave hrane ter prodaje končnemu potrošniku, hkrati pa omogočil normalno konkurenčnost v okvirih, v katerih bodo slovenski kupci hrano lahko kupili po neki normalno sprejemljivi ceni.
»Verjamem, da se z neko formulo to področje da urediti,« pravi mag. Žerjav in opozarja, da se bo sicer povsem uničilo slovensko kmetijstvo in v današnjem času, ko smo v Sloveniji prišli že do zgolj samo 40 % sposobnosti samopreskrbe s hrano! »Kmetijski minister mag. Dejan Židan sicer govori o rešitvi te problematike z nekim kodeksom, vendar ne verjamem, da je ta problem s kodeksom mogoče rešiti. Mislim, da gre tu vendarle za kartelno področje in področje monopolov, kjer dva, trije veliki igralci določajo pravila igre na trgu prehrane,« še pravi predsednik SLS mag. Radovan Žerjav.
SLS zelo resno obravnava aktualno problematiko zviševanja cen osnovnih prehranskih živil, kot so kruh, meso ipd., čeprav se tudi v zadnjih dneh recimo na eni strani verige pridelovalec - predelovalec – trgovec cena v nekaterih primerih zniža, a se na drugi strani ta zelo poveča (primeri v prašičereji). Po mnenju predsednika SLS mag. Žerjava je nedopustno, da cena kruha preprosto samo raste, ob dejstvu, da se cene pšenice kdaj pa kdaj tudi znižajo. »Nimamo nekega odzivnega mehanizma oblikovanja in reguliranja teh cen v smeri, da bi vendarle slovenski kupci imeli neko normalno sprejemljivo ceno, in da bi tudi kmet, ki se trudi na njivi, dobil neko ceno, ki bi mu omogočala preživetje,« opozarja mag. Žerjav.
To oblikovanje cene, tako znižanje kot povišanje bi morali razdeliti po nekem pravičnem sistemu med vsem deležnike: od pridelovalca hrane, do živilsko predelovalne industrije in nenazadnje do trgovine. Po besedah mag. Žerjava v tej pobudi nikakor ne gre za kakšno plansko gospodarstvo ali vračanje v nekakšno polpreteklo zgodovino, ampak preprosto za dejstvo, da je nemogoče, da bi trgovine in trgovske verige imele nenormalne dobičke, medtem ko se bo na drugi strani uničilo vse kmetijstvo, tudi vse male družinske kmetije, ki preprosto ne bodo mogle preživeti. »Potrebujemo nek mehanizem oblikovanja cen, morda podobno kot sicer v naftni industriji, ki vendarle omogoča vzpostavljanje neke konkurenčnosti na prostem trgu, ter neko možnost, da so cene vendarle v nekih okvirih,« še poudarja predsednik SLS mag. Radovan Žerjav ob prepričanju, da trenutne razmere z dvigovanjem cen hrane niso sprejemljive in jih je treba spremeniti. Sicer bomo v Sloveniji doživeli isto usodo, ki jo mag. Žerjav primerja z usodo Lendavske rafinerije, kjer so trgovci prav tako prejeli večji del maloprodajne cene kot pa proizvajalec, s tem pa se je omogočilo zgolj to, da se je edino slovensko rafinerijo (proizvodnjo) žalostno zaprlo, med tem ko so trgovci z naftnimi derivati postavljali marmorne plošče na bencinskih črpalkah. Brez slovenske hrane ne smemo ostati, saj bomo Slovenke in Slovenci v tem primeru slej kot prej lačni.