Ljubljana, 3. februar 2011 - Poslanec SLS Janez Ribič sprašuje ministra za promet dr. Patricka Vlačiča in ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnića v zvezi z odvozom mulja na deponijo Železni most na Kozini.
Vsebino pisnega poslansekag vprašanja si lahko preberete v nadaljevanju.
VSEBINA PISNEGA POSLANSKEGA VPRAŠANJA
Deponija Železni most na Kozini je že več let v lasti Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), gradbeno dovoljenje za njo pa je bilo izdano leta 1999, na podlagi 26. člena Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kozina - Klanec (Uradni list RS, št. 48/1998). Deponija se nahaja v neposredni bližini Kozine – hiše so od deponije oddaljene približno 100 metrov. Iz Uredbe se da jasno razbrati namen deponije_ to je odvoz viškov materiala iz gradbišča avtocestnega odseka Kozina – Klanec, po koncu gradnje pa sanacija deponije v skladu s krajinskimi značilnostmi okolice, kjer se nahaja deponija. Po zapolnitvi deponije z 800.000 kubičnimi metri viškov apnenčastega in flišnega materiala, predvidoma leta 2012, pa je na mestu deponije predvidena ureditev parkirišča za tovorna vozila, za kar se že pripravlja državni lokacijski načrt, kjer pri izbiri lokacije Dars ni poiskal treh alternativnih lokacij za gradnjo parkirišča, kot to določajo pravila, temveč je ad hoc za parkirišče izbral obstoječo deponijo.
Vendar je bila gradnja avtocestnega odseka Kozina - Klanec zaključena že v letu 2000, tja pa se še vedno vozi material, ki ne ustreza materialu, ki ga predvideva Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Kozina - Klanec, torej apnencu in flišu, pač pa se na deponijo odvaža tudi mulj iz gradbišča hitre ceste Koper - Izola, konkretno gre po zagotovilih Darsa za mulj iz izkopov pilotov za temeljenje nadvoza Semedela. To pa je v neskladju z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Koper - Izola (Uradni list RS, št. 112/2004), ki je v 14. členu predvidila, da se trajni viški nevgradljivega materiala odložijo v grapi pri naselju Šared, na območju tretjega pomola v Luki Koper, na območju gradnje industrijske cone Srmin, kot rezervni lokaciji deponiranja trajnih viškov pa sta bili predvideni deponija Bekovec in območje ureditve Valobrana. O deponiji Železni most kot območju deponiranja odpadkov iz predora Markovec torej niti besede!
Pojavljajo se tudi informacije, da na deponijo Železni most vozijo tudi material, ki je nastal pri gradnji semedelske promenade v Kopru ter material, ki je nastal pri izkopih mulja iz Luke Koper – ta material naj bi se tudi shranjeval na deponiji v Srminu. Ponovno ne gre za apnenčast ali flišni material, pač pa gre za mulj, ki je zelo slan, raziskave pa so pokazale, da so največje vsebnosti srebra v severnem delu Jadranskega morja, kjer leži tudi celotna naša obala. Gre torej za izjemno sporno odvažanje materiala na deponijo, ki niti ni bila predvidena za dovoz tovrstnega materiala, poleg tega deponija leži na občutljivih kraških tleh, v neposredni bližini doline Glinščice, ki sodi v območje Nature 2000, kar pomeni izjemno nevarnost za podtalnico in posredno nevarnost za zdravje prebivalcev na širšem območju Kozine in Kopra. Ob tem je sporno tudi to, da Agencija za okolje Republike Slovenije (ARSO) za parcelo, na kateri leži deponija Železni most, ni izdala nobenega okoljskega dovoljenje za dovoz mulja!
To pomeni, da je Dars najmanj trikrat kršil pravni red Republike Slovenije. Prvič, z dovoljenjem za odvoz oporečnega mulja z gradbišča hitre ceste med Izolo in Koprom na deponijo Železni most, kar ni v skladu z dvema uredbama o lokacijskih načrtih; drugič zaradi tega, ker je mulj, prepeljan iz semedelske promenade, last Mestne občine Koper oz. podjetja, ne Darsa in tretjič zaradi tega, ker je Dars dovolil odvoz mulja na to deponijo brez okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga je dolžna izdati ARSO. Dars namreč arbitrarno ugotavlja, da "skladno z analizo zemljine in dovoljenjem za vnos zemljine ta ni nevarna za okolje in podtalnico". Kdo, kdaj in kako je opravil analizo, ni nikjer omenjeno.
Sprašujem se, kaj oziroma kdo stoji za temi nespornimi kršitvami zakonodaje. Morda ni zanemarljivo dejstvo, da velik del na tej deponiji, tako prevoza materiala kot ostalih gradbenih del, opravi družba Finali Trading, d. o. o., katere lastnik je član Socialnih demokratov, nekdanji član občinskega sveta občine Piran, Emil Grižon. Sporno je tudi to, da je DARS del zemljišča, kjer leži deponija, prodal podjetju Reja Transport, d.,o.,o., ki ga je nato prodalo podjetju Finali Trading, d.,o.,o., v lasti Emila Grižona. Torej se na zemljišču, ki bi moralo biti v celoti last DARS-a, opravlja nezakonita gospodarska dejavnost z namenom povečanja dobička podjetja, ki je v neposredni lasti vidnega člana Socialnih demokratov.
Zato, spoštovana ministra, vaju sprašujem naslednje_
1. Ali drži, da se z dovoljenjem DARS-a vozi mulj z gradbišča hitre ceste med Izolo in Koprom ter deponije v Srminu na deponijo Železni most, s čimer DARS krši Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Koper - Izola (Uradni list RS, št. 112/2004)?
2. V čigavi lasti je deponija Srmin? Kdo vse ima dovoljenje za vnašanje materiala na deponijo v Srminu?
3. Na podlagi katerih dokumentov se je dovolil odvoz za zdravje nevarnega mulja z omenjenih lokacij na deponijo Železni most?
4. Kako bo ministrstvo za promet ukrepalo zoper kršitelje?
5. Ali je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) oz. ARSO na območju deponije opravilo kakršne koli meritve glede škodljivosti odlaganja mulja in njegovih posledic na zdravje ljudi? Kako bo MOP ukrepal glede kršiteljev in glede nezakonito vnesenega materiala?
Najlepša hvala za odgovore!