Ljubljana, 3. februar 2011 - V nadaljevanju 24. redne seje Državnega zbora RS je poslanec SLS Janez Ribič predstavil stališče Poslanske skupine SLS do predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi. Več si lahko preberete v nadaljevanju.

Spoštovani,

 

o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi bomo še imeli priložnost veliko razpravljati, saj je poleg trenutnega zakonskega predloga, v parlamentarni proceduri še en podoben zakon, ki še prihaja na dnevni red. V poslanski skupini SLS se zavedamo pomembnosti sprememb na tem področju in podpiramo rešitve v smeri določitve zakonske podlage za celovito informatizacijo zemljiškoknjižnih postopkov. Z uvedbo informatizacije se namreč sledi ciljem poenostavitve sodnih opravil in skuša doseči racionalizacijo poslovanja sodišč. Skratka pri trenutnem tehnološkem napredku in informacijskih zmožnostih je smiselno, da se temu prilagodi tudi administrativni aparat.

Po mnenju poslanske skupine SLS je bistveno, da v novem zakonu ni predvidene eksplicitne monopolizacije vložitev zemljiškoknjižnih predlogov s strani notarjev in odvetnikov, tako kot je predvideval predhodni predlog zakona, ki ga državni zbor v začetku decembra sicer ni potrdil, nasprotovali pa smo mu tudi v slovenski ljudski stranki. Naše razmišljanje sicer ne gre v smeri, da bi državljani množično povsem samostojno vlagali zahtevke, bolj pomembno je, da možnost vlaganja ohranijo tudi javne službe v okviru javnih storitev. Tako morajo tudi v prihodnje vse lokalne skupnosti in ostali subjekti, na tem mestu mislimo predvsem na občinske uprave, ki so za ta opravila strokovno in tehnično usposobljeni, imeti še vedno možnost samostojno vlagati zemljiškoknjižne predloge. Tistim državljanom, ki pa niso sami sposobni tehnično izvesti postopka vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov v elektronski obliki pa omogočimo, da predloge vložijo neposredno pri okrajnem sodišču ali preko pooblaščenca. V mnogo občinah namreč zemljiškoknjižne predloge sedaj pripravljajo in vlagajo sami in če jim to ne bi bilo več omogočeno, je to povezano z določenimi nezanemarljivimi dodatnimi stroški.

Po mnenju Poslanske skupine SLS probleme nepopolnih zemljiškoknjižnih predlogov, vključno z nepopolnimi zemljiškoknjižnimi listinami namreč ne bo rešila popolna profesionalizacija postopka temveč ureditev same časovnice vložitve predlogov za vpis. Zato v Poslanski skupini SLS predvsem upamo, da se bo več naredilo na časovnem zamiku med overitvijo zemljiškoknjižne listine in predlogom za vpis v zemljiško knjigo.

Zakonska ureditev bi lahko sledila ideji, da se vpis, ki se po zemljiško knjižni listini predlaga in zaradi česar notar, odvetnik ali pooblaščenec, podpis osebe, ki vpis dovoljuje, sploh overja, opravi brez odlašanja potem, ko je notar podpis na predloženi listini overil ali ko je listino v obliki notarskega zapisa sestavil. Takšna ureditev ni novost, saj se že uporablja v primeru hipotekarnih zavarovanj s strani bank in deluje dokaj brezhibno. S tako ureditvijo, ki bi seveda dovoljevala določene postopkovne izjeme, bi bil na ta način postopek v večini primerov za stranke dejansko končan. Vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov namreč trenutno še dopušča možnost časovnega prilagajanja vpisov interesom ene od strank, kar zemljiško knjigo dela neažurno, hkrati pa se včasih z vpisi odlaša v nedogled.

V poslanski skupini SLS sicer tudi opozarjamo na mnenje Sodnega sveta, ki opozarja na več pomanjkljivosti predlagane novela zakona, ki zadevajo pravno varnost državljanov, predvsem pri odpravi krajevne pristojnosti in zemljiškoknjižnih vložkov in predlagamo, da se v nadaljnjih obravnavah zakona poišče nekoliko ustreznejšo rešitev.

Po mnenju poslanske skupine SLS je smiselno, da predlog zakona pošljemo v nadaljnjo obravnavo. Konec koncev v osnovi zasleduje tiste osnovne cilje oziroma izboljšave h katerim stremi tudi stroka, v nadaljevanju pa ga seveda lahko še dodelamo in izboljšamo.